Novice

Novi koronavirus mi je pospešil, ne pa ustavil svet!

Datum objave: 08.04.2020

Vse je postal »polnik«, nikjer več praznika

 

Smo že v četrtem tednu, ko so epidemiološki ukrepi študente fizično odmaknili iz predavalnic in laboratorijev ter pedagoško osebje porinili na delo od doma. Če je bila še pred mesecem fizična prisotnost zaželena ali celo obvezna, je danes obvezna prisotnost na domu. V stalno prisotnost in stanje »always-on« nas je že pred več kot desetletjem postavil mobilni telefon, ki je s širokopasovnim dostopom omogočil, da smo zapustili pisarno ter delali tudi na službeni poti, doma, na počitnicah, ob večerih ... in s tem svojim šefom kazali, kako pridni smo, študentje pa enako dokazovali svojim profesorjem z elektronsko pošto, ki so jo pošiljali sredi noči. Vsa ta »pridnost« nas je porivala v utrujenost in celo do roba izgorelosti. Korona ukrepi pa so obvezno stalno prisotnost samo še zaostrili.

Ko sem ob koncu lanskega leta na koledarju pregledal umeščenost letošnjih praznikov, da bi lahko načrtoval družinske dopuste in službena potovanja, sem uvidel izjemno majhno število dela prostih dni. Leto 2020 mi je že vnaprej delovalo kot leto povečane izgorelosti, saj bo bore malo dni za počitek. Ko se je pojavil novi koronavirus in so vsi začeli govoriti, da se bo svet ustavil, sem kljub vseprisotni paniki mogoče z upanjem še zrl na povečano število prostih dni, vendar se je moje naivno sanjarjenje razblinilo že v nekaj dneh, hitreje, kot je popustila panika. Verjamem, da se je nekaterim sektorjem svet res ustavil, vendar se nam je v izobraževanju kvečjemu pospešil. Profesorji kot nori opravljamo video predavanja, pripravljamo kolokvije na daljavo, prilagajamo učne vsebine in nenazadnje spreminjamo način izvajanja laboratorijskih vaj.

Opažam, da vsi ignoriramo praznike, kot bi bilo v teh temnih korona-kriznih časih nekakšen greh na družabnih omrežjih objaviti sliko s torto. Ignoriramo ali premikamo v čas po koronavirusu vse družinske, državne, religiozne in nenazadnje osebne praznike, kjer bomo s sorodniki in prijatelji nazdravili obletnicam in dosežkom. Kar naenkrat ni več druženja in koncev tedna. Vse so samo delovni dnevi. Vse je postal »polnik«. Nikjer več praznika.

Komunikacija je po preselitvi iz podjetij na domove slehernika postala kar vsakodnevna in ob vseh urah. Nemalokatera podjetja in vse fakultete so razširila svoje poslovne prostore in podaljšala »odpiralne čase«. Dnevne sobe in spalnice so se spremenile v pisarne, predavalnice. Pri tem se mi poraja vprašanje, kako se spočiti in odklopiti od službenih zadev, če se tvoj delovni kotiček nahaja le meter stan od kavča ali postelje, ki sta do sedaj predstavljala sinonim za počitek od dela. Pravzaprav se je delovno okolje čisto zažrlo v prostor za sprostitev z družino.

Kljub odsotnosti od fakultetnih prostorov pri študentih iz tedna v teden vendarle opažam naraščanje želje po znanju. Začeli so se zavedati, da bo po korona-krizi borba za službe ostrejša, pričakovati je namreč porast brezposelnosti. Čeprav je povsem jasno, da povečana brezposelnost ne bo prizadela študentov informacijsko-komunikacijskih tehnologij, saj je v času pandemije potreba po IKT storitvah in opremi strmo narasla, podjetja pa so se že pred izrednimi razmerami soočala s hudim pomankanjem kadra. Naravna potreba človeka po komuniciranju se je v času koronaukrepov samo pospešeno digitalizirala. In to na vseh področjih, ne zgolj na fakulteti.  

Ko nujno potrebujemo brezžično povezavo, nas kar naenkrat ne zanima več, ali je to WiFi, LTE, 5G ali WiFi 6. Pomembno nam je le, da visokofrekvenčna tehnika zanesljivo deluje in koristi naši trenutni potrebi po komuniciranju. Trenutno je svet resnično povezan, infrastruktura IKT pa na hudi preizkušnji, z njo pa vsi inženirji IKT, ki se v teh dneh trudijo za nemoteno delovanje. Optika do končnega uporabnika se je izkazala kot prava naložba v prihodnost. Slovenija je z omrežjem FTTH začela kot prva evropska država že septembra 2004. Ne le, da je prenos informacij po optičnem vlaknu najbolj ekonomičen, saj za preneseni podatkovni bit potrebujemo najmanj energije, ampak je tudi najbolj širokopasoven. Vsem, ki imajo doma optični priključek, se je verjetnost družinskih prepirov zmanjšala. Lahko bi rekli, da je v času »hišnih priporov« širokopasovni optični dostop postal sinonim za srečno družinsko življenje.

In še nasvet za tiste, ki se sprašujete, kdaj bo vsega tega konec in kdaj se povrnemo na normalne tirnice.

Ker je na obzorju korona-kriza, povratka na stare tirnice ne bo. V času prejšnje gospodarske krize sem slišal dober nasvet o tem, kako jo najhitreje prebroditi, in najverjetneje drži tudi za zdajšnjo krizno situacijo – prej ko se bomo novih razmer navadili in jih poosebili, prej bo krize konec! Zato – naročite na svoj dom optični priključek, spremenite garažo v univerzitetni laboratorij, prižgite studijske luči in kamere ter, kot bi rekel priljubljeni radijski voditelj, ostanite pri zdravi.

izr. prof. dr. Boštjan Batagelj