Novice

Življenje teče dalje in mi z njim

Datum objave: 14.04.2020

Glede pouka in dela oziroma »polnika« je kolega Boštjan Batagelj naredil odličen uvod, kjer lahko samo dodam, da smo kot strokovnjaki očitno cenjeni, saj se delo ni ustavilo. Nasprotno, porajajo se nove ideje in ustvarjajo nove priložnosti. Dejstvo pa je, da po tej izkušnji zadeve ne bodo več enake.

pušnikKot večina med vami si kljub pogostemu razmišljanju v zadnjih letih, kam nas pelje tehnološki napredek v smislu globalizacije in (so)odvisnosti, niti v sanjah nisem mogel predstavljati, kaj oziroma kako nas bo to doletelo v marcu, ko smo zaradi nevidnega virusa skoraj ustavili svet.

Radi rečemo, da je vsaka stvar za kaj dobra in zagotovo bo tudi tale izkušnja dobrodošla, saj bomo na podobne dogodke precej bolj pripravljeni, ne samo v tehnično-organizacijskem smislu, predvsem v psihološkem. Upam, da premoremo dovolj zdrave pameti, da se znamo hitro učiti in prilagajati novo nastalim razmeram, ki bodo nedvomno pustile manjše ali večje, toda trajne posledice pri vseh, ki smo to doživeli. Ko omenjam zdravo pamet, imam predvsem v mislih to, da bomo bolj cenili lastno znanje in delo na vseh nivojih ter področjih, upoštevali napore in skrb za čisto okolje, ki nas v Sloveniji še vedno razvaja z relativno čisto pitno vodo, zaradi velike naravne poraščenosti z gozdovi v mnogih predelih tudi s čistim zrakom, relativno visoko stopnjo ali vsaj možnostmi za samooskrbo s hrano. Želimo si tudi čim višje stopnje energetske samozadostnosti, kjer imamo tudi elektrotehniki svoj delež odgovornosti.

Življenje je sestavljeno iz mnogih paradoksov, ki jih doživljamo dnevno. Na področju razvoja smo v stalnem paradoksu, kajti skoraj z vsako inovacijo, ki nam nekaj olajša, nas hkrati dela bolj ranljive. Vsaka stvar, ki jo izumimo, ima svoje prednosti in slabosti. Neizprosna konkurenca nas je pripeljala do točke, v kateri za vsako ceno izpostavljamo samo prednosti, slabosti pa zamolčimo ali pa se z njimi sploh ne ukvarjamo. Tega se je med prvimi zavedel Alfred Nobel (1833–1896), potem ko je leta 1888 prebral pomotoma objavljeno svojo osmrtnico, v kateri je pisalo: »Trgovec s smrtjo je mrtev.« V razočaranju nad zapisanim je začel delovati na izboljšanju svoje javne podobe. Leto dni pred smrtjo je napisal oporoko in večino svojega premoženja namenil za vzpostavitev Nobelove nagrade, ki je še dandanes ena najprestižnejših nagrad na svetu.

alfred nobel

Več kot desetletje študentom polagam na dušo in v razmislek o odgovornosti pri tehnološkem razvoju, o iskrenosti komunikacije z uporabniki proizvodov ali storitev. Predvsem pa o potrebnem razmisleku, ne samo o tem, kaj so prednosti določenega novega proizvoda ali storitve, temveč tudi, kaj so slabosti ali celo nevarnosti. S tem se merilci veliko ukvarjamo, zato si naše usluge in potrditve želijo eni in drugi, zagovorniki in nasprotniki. Vsi pa bi radi imeli absolutno prav. Žal to ni možno, ker obstaja tudi negotovost merjenja, ki je včasih manjša, včasih večja in jo mnogokrat lahko samo ocenimo. V tokratni situaciji je negotovost velika na vseh področjih. S ponavljanjem meritev pod znanimi pogoji jo lažje ocenimo in običajno zmanjšamo. Kot pravijo kolegi epidemiologi in mikrobiologi, bo v prihodnje možnosti za ponavljanje meritev dovolj. Do takrat pa, kot je pozdravljal prof. dr. Matija Slavič, eden od dekanov Univerze v Ljubljani in zaslužen mož za priključitev Prekmurja k Sloveniji po prvi svetovni vojni, na zdravje.

P.S. Za konec še en paradoks: Življenje je lepo, če ga živiš tako, kot ponuja se samo in ne da ti ga spremeniš https://www.youtube.com/watch?v=1E80d9lg05Q.