Novice

Delo na domu ali dom na delu?

Datum objave: 12.05.2020

V razmišljanju, kako bi hčerki predstavila nove možnosti pridobivanja znanja kot dragocene dobrine, hkrati pa bi ji zapolnila urnik, ji predlagam: »Kaj, če bi se naročili na revijo National Geographic?« Odgovor, ki je sledil, vam zaupam malce kasneje. 

Čez noč smo se kot družba znašli v novi eri, z novimi pravili, z novimi prioritetami. Delo in dom sta postala pojma, med katerima razlika še nikoli ni bila tako majhna kot sedaj. Kot da bi se na delovno mesto vsak dan pripeljali skupaj s celo svojo družino, se usedli za isto mizo in pričeli z delom. Za bonus pa bi zraven vzeli tudi psa in mačka. Pri tem bi se poskušali še pretvarjati, da te družine, psa in mačka niti ni zraven. Skoraj privoščljivo smo se nasmihali, ko je komu spodletelo, pa smo preko video konference v ozadju poslušali navodila za pripravo kosila ali kot nepovabljeni gostje za trenutek prisostvovali dogajanju v zasebnem okolju sodelavca.

Eno od pomembnejših pravil v življenju je ravno stremenje k ravnovesju med poklicnim in zasebnim življenjem, kar vključuje ustrezno postavljanje prioritet med kariero in življenjskim stilom posameznika. Le to nam omogoča dobro delovanje na delovnem mestu in izpolnjevanje vlog v domačem okolju. Omogoča nam osebnostni razvoj in zadovoljstvo.

blog tea 2Situacija, v katero smo bili nenadoma postavljeni, pa je od nas pričakovala in zahtevala, da se shizofreno večkrat na dan preklapljamo iz vloge posameznika, ki opravlja delo na delovnem mestu ob stresni komunikaciji in visoki ravni mentalne koncentracije, v vlogo aktivne mame/očeta na domu. Delovni proces je pri tem zahteval akcijo, odziv, rezultate, ne oziraje se na to, da je morebiti v vmesnem času treba pripraviti zajtrk, malico in kosilo (ali celo večerjo), da otrok potrebuje pomoč pri opravljanju šolskih nalog in da ne bo mirno sedel in čakal v kotu, ali pa potrebuje le pomirjujoč objem. S tem, ko pri odreditvi dela na domu zaradi same situacije niso mogle biti upoštevane osebne okoliščine, je lahko prihajalo do takih obremenitev, da so se negativni vplivi širili na vse vloge posameznika. Delo si je tako postopoma podrejalo življenje v prostem času, še posebej tistih s slabšo možnostjo lastnega organiziranja časa.

Delo na domu s svojo fleksibilnostjo vsekakor prinaša tudi vrsto pozitivnih učinkov, pod pogojem, da si tovrstno obliko dela lahko izberemo prostovoljno in da smo samoučinkoviti pri postavljanju ustreznih meja. Fleksibilen delovni čas namreč omogoča, da delo opravljamo takrat, ko nam najbolj ustreza in ko smo najbolj produktivni, tako pa lahko tudi bolje izkoristimo čas za družino in počitek. Omogoča nam prihranek časa pri vožnji na delovno mesto, zmanjšuje tveganja prometnih nesreč in prispeva k čistejšemu okolju. Pomemben je tudi sociološki vidik dela na domu, saj njegovi učinki zavisijo od  introvertiranosti ali ekstravertiranosti osebnosti posameznika. Slednji namreč potrebujejo bistveno več dnevne interakcije z ostalimi sodelavci. Pravilno uporabljen institut dela na domu se kaže v višjem delovnem in psihološkem zadovoljstvu delavca ter posledično tudi v poslovnem uspehu delodajalca. Kot pravilno uporabo tega instituta pa mislim tudi na ravnanje delodajalca. 

S pomenljivo življenjsko lekcijo so mi postregli že leta nazaj, pri opravljanju študentskega dela v pravni službi velikega slovenskega podjetja. Kot nadobudna bodoča pravnica sem opazovala svojo predhodnico, ki mi je v odhajanju predajala še zadnje podrobnosti mojega težko pričakovanega dela. V kotu pisarne je stala velika omara, ki se je krivila pod težo spisov v njej. Polnili so jih pravniki starešine kot drobtinice nam mlajšim še-ne-pravnikom, da smo postorili še zadnje procesne zaključke. Iz te omare je vsak dan vzela le po tri spise. Sama take omejitve nisem imela in sem v svojem ritmu vztrajno reševala primere, dokler v omari niso zasijale prazne police. Seveda sem bila na opravljeno delo ponosna, kar pa je sledilo, je bilo nekaj, česar se še sedaj spominjam, kot bi se zgodilo včeraj. S pohvalo o sicer odlično opravljenem delu, a s pripombo, da je upoštevaje to učinkovitost očitno moč delo opravljati le 2x tedensko in ne več vsak dan, so me poslali domov. Če delo takrat ne bi bilo vrednoteno glede na evidentirane ure prisotnosti v prostorih delodajalca, ampak glede na učinek, bi bila to odlična novica, tako pa le motivacijsko slaba poteza delodajalca. 

blog tea 1Nisem zagovornica pristopa, da se učinkovitost delavca meri s količino (evidentiranega) časa, ki ga delavec prebije na svojem delovnem mestu, temveč je pomembnejša količina dejansko opravljenega dela ter, kar se prepogosto pozablja, kakovost opravljenega dela. Naloga delodajalca je, da spremlja, prepozna in podpira različne pristope zaposlenih do njihovega dela, v kolikor pri svojem delu izkazujejo učinkovitost, odgovornost in primerno skrbnost. Ljudje smo si namreč različni in to, kar ustreza enemu, ni nujno, da tudi drugemu. Ravno možnost izbire dela na domu nam s svojo fleksibilnostjo ponuja odlično usklajevanje zasebnega in poklicnega življenja. Seveda pod pogojem, da možnost dela na domu dopušča tudi narava dela. 

Učinkovita razporeditev dela, določitev prioritet in pravočasen odmik od delovnih obveznosti so nujna rutina v vsakem delovnem procesu. Pri delu na domu pa še toliko bolj, saj se ravnovesje med zasebnim in poklicnim življenjem lahko kaj hitro poruši.

V zadnjem času pogosto slišimo (nezapolnjeno) poved, da življenje nikoli več ne bo tako, kot je bilo. Življenje se bo gotovo spremenilo v obsegu, kot si ga v tem trenutku še ne znamo v celoti predstavljati. Tako kot vselej doslej, ko so bile velike krize človeštva napoved družbenega razvoja in gonilo napredka, se bo zgodilo tudi tokrat. Delo na domu bo vsekakor ena od posledic koronavirusa, ki se bo obdržala na UL, prav tako pa bo pravna implementacija tega instituta pospremljena z veliko manj ovirami, kot bi jih bilo v poskusih udejanjanja v prejšnjih obdobjih. 

Lepša posledica karantene, ki me je prisilila, da si poiščem kotičke sprostitve in rekreacije v omejenem okolišu in tako zadostim ravnovesju med zasebnim in poklicnim poslanstvom, so vsekakor obiski gozda, ki mu pred tem neupravičeno nisem namenila preveč pozornosti. Tam so tudi nastale te fotografije. Sicer po načelu »beauty is in the eye of the beholder«, a vendar –  neumorno delo na vse strani, zelenje pa pripada nečemu drugemu. 

Ni vedno treba, da tekmujemo s časom in tečemo z življenjem okoli nas. Včasih je tudi čas, da se za trenutek ustavimo in si vzamemo čas zase in za svoje drage. 

Za konec pa vam dolgujem še odgovor: »Kaj pa, če bi naročili visečo mrežo?«

Se strinjam!

Branje poučnih člankov in učenje bo v viseči mreži ob poslušanju zvokov narave še toliko prijetnejše. :-)

blog tea 3

 

mag. Tea Urankar
tajnik fakultete