Izpitni pravilnik

V skladu z določili Zakona o visokem šolstvu in Statuta Univerze v Ljubljani, je Senat Univerze v Ljubljani, Fakultete za elektrotehniko (v nadaljevanju: UL FE), na 3. seji, dne 09. 11. 2017, sprejel

 

IZPITNI PRAVILNIK Univerze v Ljubljani Fakultete za elektrotehniko

 

I.  Splošne določbe

1. člen

Pravilnik ureja preverjanje in ocenjevanje znanja, spretnosti in kompetenc študentov UL FE ter pogoje za dokončanje študija na študijskih programih prve in druge stopnje in določa za to potrebne postopke.

2. člen

Določbe pravilnika urejajo ocenjevanje zaključnih del  (diplomskih in magistrskih del) z zagovori.

3. člen

Za zadeve, ki niso opredeljene v tem pravilniku, se uporabljajo določila Študijskega reda Univerze v Ljubljani, Statuta Univerze v Ljubljani in Zakona o visokem šolstvu.

 

II.   Študijski proces

4. člen

Obvezne oblike študijskega procesa za posamezni predmet so določene s študijskim programom. Visokošolski učitelj mora študente na uvodnem predavanju seznaniti z oblikami študijskega procesa pri predmetu.

 

III.   Oblike preverjanja znanja

5. člen

Oblike rednega preverjanja znanja so ustni in/ali pisni izpit ter zaključno delo z zagovorom.

6. člen

Druge oblike preverjanja znanja: kolokvij, test, seminarska naloga, naloga pri vajah in poročilo, so namenjene sprotnemu preverjanju in ocenjevanju znanja po posameznih sestavinah predmeta. Te oblike so lahko sestavni del končne izpitne ocene ali pogoj za pristop k izpitu, če je tako določeno s študijskim programom.

7. člen

Študenti morajo biti seznanjeni z načinom določanja izpitne ocene ter s pomenom oblik preverjanja in ocenjevanja znanja za končno izpitno oceno. Študenti morajo biti pred izpitom seznanjeni tudi s tem, kateri pripomočki so na izpitu dovoljeni in kateri ne. Za seznanitev poskrbi visokošolski učitelj na uvodnem predavanju pri predmetu.

 

IV.  Izpiti

8. člen

Pri izpitu se preverja znanje snovi, ki jo za predmet določa učni načrt. Izpit je posamični ali skupinski: pisni, ustni ter pisni in ustni. Izpit ima tudi praktični del, če je tako določeno s študijskim programom.

9. člen

Izpit ocenjuje izpraševalec, ki je nosilec predmeta, ali pa visokošolski učitelj, ki ga je za to določil dekan. Izpit lahko ocenjuje izpitna komisija, kadar je tako določeno s tem pravilnikom ali s študijskim programom. Izpraševalec pri izpitu ali član izpitne komisije je lahko le visokošolski učitelj. Izpraševalec pri drugih oblikah preverjanja znanja je lahko visokošolski sodelavec.

10. člen

Nosilec predmeta mora zagotoviti vse potrebno za izvedbo razpisanega izpita.

11. člen

V primeru objektivnih težav (prostorske težave ipd.) se izvedba pisnega dela izpita lahko prestavi na kasnejši datum. Ta sprememba mora biti objavljena na enak način kot izpitni rok in vsaj en dan pred prvotno razpisanim rokom.

 

IV.1. Ustni izpit

12. člen

Preverjanje znanja je javno. Javnost je zagotovljena s pravočasno javno objavo dneva, ure, kraja

in prostora preverjanja znanja v študijskem informacijskem sistemu.

13. člen

Izpraševalec preveri identiteto kandidata. Če se pri tem izkaže, da izpit namesto kandidata opravlja druga oseba, se prekršek disciplinsko obravnava za oba, izpit pa se oceni negativno.

14. člen

Ustni izpit se opravlja v obliki pogovora izpraševalca s kandidatom. Traja lahko največ petinštirideset minut. Način postavljanja vprašanj (pisno ali ustno) določa izpraševalec. Ocena ustnega izpita se razglasi na dan opravljanja izpita.

15. člen

Ustni izpit kandidata, ki je v ožjem sorodstvenem razmerju z izpraševalcem, se izvede kot komisijski izpit, vendar brez plačila stroškov.

16. člen

Izpraševalec in kandidat lahko datum opravljanja ustnega izpita določita sporazumno.

 

IV. 2. Pisni izpit

17. člen

Pisni izpit se opravlja v obliki pisne naloge. Pisni izpit traja najmanj eno in največ štiri šolske ure.

18. člen

Zaključno preverjanje in ocenjevanje izvede visokošolski učitelj, nosilec ali izvajalec pri tej učni enoti, lahko pa tudi drug visokošolski učitelj ali visokošolski sodelavec, ki je habilitiran za znanstveno področje (disciplino), v katerega spadajo vsebine učne enote, ali gostujoči učitelj, ki je vključen v izvajanje študijskega programa (v nadaljevanju: izvajalec izpita).

19. člen

Izpitna vprašanja se posredujejo v pisni obliki. Na zahtevo izpraševalca morajo kandidati pisna izpitna vprašanja vrniti hkrati z izdelki.

20. člen

Izpraševalec ugotovi prisotnost kandidatov na podlagi izpitnega seznama in preveri njihovo identiteto. Študentu, ki ni prijavljen na izpit v skladu s tem pravilnikom, se ne dovoli opravljati izpita.

21. člen

Kandidatu, ki na pisnem izpitu uporablja nedovoljene pripomočke, prepisuje ali se pogovarja z drugimi študenti, lahko izpraševalec nadaljevanje opravljanja izpita prepove in izdelek oceni negativno ter za kandidata sproži disciplinski postopek.

22. člen

Ocena pisnega izpita mora biti dostopna študentu preko informacijskega sistema ali na drug dogovorjen način najkasneje sedmi delovni dan po opravljanju izpita.

23. člen

O datumu in načinu objave rezultatov pisnih izpitov obvesti izpraševalec kandidate najkasneje ob koncu pisnega izpita.

24. člen

Zaradi varovanja osebnih podatkov objavi izpraševalec ocene tako, da jih vpiše v izpitni seznam z navedbo zgolj vpisne številke kandidata.

25. člen

Kandidat ima pravico do vpogleda svojega ocenjenega pisnega izpitnega izdelka, iz katerega morajo biti razvidne ocene odgovorov na posamezna vprašanja in do pojasnil o doseženem rezultatu.

 

IV. 3. Pisni in ustni izpit

26. člen

Izpit se opravlja kot pisni in ustni v obliki pisne naloge in pogovora z izpraševalcem. Uspešno opravljeni pisni del izpita je pogoj za opravljanje ustnega dela izpita.

27. člen

Pisni in ustni del tvorita celoto, ki se oceni enotno.

28. člen

Če se izpit opravlja kot kombinacija različnih oblik preverjanja in ocenjevanja znanja (na primer kot pisni in ustni), mora študent imeti možnost izpit zaključiti najpozneje v dveh tednih od datuma razpisanega roka izpita.

 

IV. 4. Delni izpit

29. člen

Delni izpit je lahko preverjanje znanja pri predmetih, pri katerih predmet predava več učiteljev. Delni izpit ima enako obliko (pisni in ustni, le pisni, le ustni) kot pripadajoč predmetni izpit. Pri predmetih, kjer se izvaja pisni in ustni predmetni izpit, se šteje za opravljen delni izpit le, če študent opravi oboje. V končni oceni tako opravljenega predmetnega izpita se upoštevajo ocene delnih izpitov. Vrstni red opravljanja določijo nosilci predmeta.

 

IV. 5. Kolokvij

30. člen

Kolokvij je sprotno preverjanja znanja, s katerim fakulteta ugotavlja uspešnost izobraževanja in je namenjen sprotni pripravi študentov na opravljanje predmetnih izpitov. Izvajanje kolokvijev ni obvezno. O izvajanju kolokvija odloča učitelj, ki predava posamezni predmet. Uspešno opravljeni kolokviji se lahko priznajo kot  del predmetnega izpita.

 

 V.  Pogoj za pristop k izpitu

31. člen

Študent ima pravico do opravljanja izpita takoj potem, ko je po študijskem programu predmet izveden in če izpolnjuje obveznosti, predpisane za ta predmet in je prijavljen na izpit v skladu s pravilnikom.

32. člen

Oseba, ki izgubi status študenta UL FE, obdrži pravico opravljati manjkajoče izpite iz vpisanih predmetov ob ustreznem plačilu. Za plačilo se upošteva ustrezne postavke tarifnega dela cenika UL. 

 

VI.  Prijava in odjava izpita

33. člen

Prijavljeni študent je kandidat za opravljanje izpita (v nadaljevanju: kandidat). Kandidat se mora na izpit prijaviti v informacijskem sistemu najkasneje 5 dni pred razpisanim rokom. V primeru, da informacijski sistem na zadnji dan roka za prijavo na izpit ne deluje, se rok za prijavo ustrezno podaljša.

 

34. člen

Študent se od izpita ali njegovega posameznega dela, na katerega je prijavljen, lahko odjavi prek informacijskega sistema do poldneva dan pred izpitom.

35. člen

Če se študent zaradi opravičenega razloga ni mogel udeležiti izpita ali se iz istega razloga ni mogel odjaviti oziroma, če mu iz razlogov, na katere ni mogel vplivati, ni bilo omogočeno opravljanje izpita in v roku 3 delovnih dni po izpitu oziroma takoj po prenehanju obstoja opravičljivega razloga  komisiji za reševanje študentskih vlog dostavi ustrezna dokazila, se šteje, da je bil pravočasno odjavljen. Študentu, ki se ni odjavil in ni prišel na katerikoli del izpita ter za to nima opravičljivega razloga, se šteje kot neuspešno opravljanje izpita. Pri ustnem delu izpita oziroma pri ustnem izpitu se šteje, da se ga kandidat ni udeležil, če je zamudil več kot 15 minut.

 

36. člen

Študent mora opravljati predmetni izpit pri tistem učitelju, ki mu je bil določen s programom ob letnem planu izvajanja predmetov. Če je v naslednjem študijskem letu s programom določen nov izvajalec predmeta, lahko opravlja študent izpit pri prejšnjem izvajalcu še eno leto po zaključku predavanj. V primerih, da učitelj preneha predavati predmet, določi dekan visokošolskega učitelja, pri katerem se v prehodnem obdobju opravljajo izpiti.

 

VII.  Ocenjevanje

37. člen

Predmetni izpit obsega celotno gradivo posameznega predmeta. Uspešno opravljen predmetni izpit ocenjujejo izpraševalci z ocenami od 6 do 10, kot je opredeljeno v Statutu Univerze v Ljubljani. Neuspešno opravljen predmetni izpit se ocenjuje z oceno 5.

38. člen

Ocene, ki so jih posamezni kandidati dosegli na izpitu, je učitelj dolžan vpisati v seznam prijavljenih kandidatov. Seznam opravljenih izpitov mora učitelj arhivirati.

39. člen

Če kandidat med potekom izpita odstopi, je ocenjen negativno. Če po končanem pisnem izpitu kandidat ne izroči svojega izdelka v oceno, je ocenjen negativno.

 

VIII.  Registriranje izpita in hramba dokumentacije

40. člen

Izpraševalci vpišejo oceno neposredno v informacijski sistem, fakulteta pa ocene arhivira skladno z Zakonom o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih.  Na zahtevo izpraševalca lahko vpiše izpitne rezultate tudi študijski sektor.

 

41. člen

Kot datum opravljanja izpita pri predmetu velja datum zadnje opravljene obveznosti.

42. člen

Evidenco ocen drugih oblik preverjanja in ocenjevanja znanja hranijo izpraševalci. Ocene izpitov so v arhivu pri izpraševalcih.

 

IX.  Izpitni roki

43. člen

Izpiti se opravljajo v izpitnih rokih. Izpitni roki so redni in izredni.

44. člen

Redni izpitni roki se določijo z vsakoletnim študijskim koledarjem UL FE v okviru izpitnih obdobij, ki jih določi Senat Univerze v Ljubljani z vsakoletnim študijskim koledarjem. Redna izpitna obdobja so zimsko, spomladansko in jesensko.

45. člen

Izpitni roki morajo biti razporejeni tako, da so za vsak predmet predvideni v študijskem letu vsaj trije izpitni roki in sicer od konca predavanj iz posameznega predmeta do konca roka za vpis v naslednji letnik.

46. člen

Izpit lahko po dogovoru z izpraševalcem kandidat opravlja v izrednem izpitnem roku, če so za to podani upravičeni razlogi, kot je opredeljeno v Študijskem redu Univerze v Ljubljani.

Izredni izpitni roki so izpitni roki izven izpitnih obdobij. Izredne izpitne roke za posamezen predmet razpiše nosilec predmeta, kadar oceni, da je to smiselno in potrebno. Izredni izpitni roki morajo biti razpisani najmanj 14 dni pred datumom izpita.

47. člen

Redni izpitni roki za tekoče študijsko leto so objavljeni v informacijskem sistemu in v študijskem koledarju.

48. člen

Pri pripravi razporeda izpitnih rokov je treba upoštevati, da študent ni dolžan na isti dan opravljati več kot enega izpita.

Pisni izpitni roki posamezne učne enote morajo biti razporejeni tako, da so med zaključkom kontaktnih oblik študijskega procesa pri tej učni enoti do roka za vpis v naslednji letnik vsaj trije pisni izpitni roki. Pisni izpitni roki morajo biti razporejeni tako, da je na isti dan razpisan samo en pisni izpitni rok obveznih učnih enot letnika, ki se izvajajo v tekočem semestru, in da je, če pogoji to dopuščajo, med dvema zaporednima razpisanima rokoma iste učne enote vsaj deset dni.

 

X.  Predčasno opravljanje izpitov

49. člen

Predčasno opravljanje izpitov lahko na prošnjo študenta dovoli dekan v soglasju z učiteljem, ki je nosilec predmeta, če so podani upravičeni razlogi (odhod na študij ali študijsko prakso v tujino, hospitalizacija v času izpitnega obdobja, porod, udeležba na strokovni ali kulturni prireditvi oziroma vrhunskem športnem tekmovanju ipd.) in/ali če glede na uspehe prosilca v preteklem študiju oceni, da je tako dovoljenje smotrno.

 

XI.  Pritožba na oceno

50. člen

Kandidat, ki meni, da je bil na izpitu krivično ocenjen ali da je bil izpit izveden na način, ki ni v skladu s Študijskim redom Univerze v Ljubljani, lahko prvi naslednji dan po koncu ustnega izpita ali tri delovne dni po datumu, določenem za vpogled pisnega izpita, pri dekanu vloži zahtevo za ponovno ocenjevanje pisnega izpita ali zahtevo, da se ga dodatno izpraša.

51. člen

Prvi delovni dan po prejemu pritožbe imenuje dekan tričlansko komisijo, v kateri je obvezno izpraševalec, na oceno katerega se je kandidat pritožil. Predsednika komisije, ki vodi postopek, določi dekan. Predsednik ne more biti izpraševalec.

52. člen

Če je vložena pritožba na oceno pri ustnem izpitu, izpraša kandidata komisija prvi delovni dan po imenovanju in ga ponovno oceni. Če je vložena pritožba na oceno pri pisnem izpitu, komisija pregleda in ponovno oceni kandidatov izpitni izdelek prvi delovni dan po svojem imenovanju.

53. člen

Kadar je izpit pisni in ustni, se lahko kandidat pritoži na oceno pisnega ali ustnega dela izpita.

54. člen

Predsednik komisije o pritožbenem postopku napiše zapisnik, ki ga podpišejo vsi člani komisije. Zapisnik v enem izvodu prejme tudi kandidat, kar potrdi s podpisom na originalu, ki se shrani v študentovi kartoteki v študijskem sektorju FE. Na oceno komisije pritožba ni možna.

 

 XII.  Ponavljanje izpita

55. člen

Študent, ki izpita ni opravil uspešno, lahko izpit ponavlja, vendar največ trikrat. Za ponavljanje se ne šteje ponovno opravljanje izpita na temelju uspešne pritožbe na izpitno oceno.

56. člen

Ponavljanje izpita je mogoče v istem izpitnem obdobju, s tem da mora med neuspešno opravljenim izpitom in njegovim ponavljanjem preteči več kot 14 dni.

57. člen

Komisija za dodiplomski študij lahko študentu na njegovo prošnjo izjemoma dovoli peto opravljanje izpita (t. j. četrto ponavljanje).

58. člen

Če je študent ponovno vpisan v isti letnik, se šteje, da posamezni izpit iz tega letnika opravlja prvič, ko po ponovnem vpisu prvič pristopi k temu izpitu, ne glede na to, ali je ob prvem vpisu v ta letnik k temu izpitu že pristopil.

59. člen

Četrto in peto opravljanje izpita poteka pred komisijo, ki jo sestavljajo vsaj trije člani, od katerih je eden nosilec predmeta. Četrto in peto opravljanje izpita je možno le v rednih izpitnih rokih. Ocena komisijskega izpita je dokončna.

60. člen

Komisijski izpit poteka na način, kot je za predmet določeno, le da oceno poda komisija. Poročilo o komisijskem izpitu podpišejo vsi člani komisije. Stroške opravljanja teh izpitov je študent dolžan poravnati po ceniku, ki velja ob prijavi na izpit.

 

XIII.  Ostale oblike preverjanja znanja

61. člen

Za ostale oblike preverjanja znanja se smiselno uporabljajo določila tega pravilnika.

 

XIV.  Popravljanje ocen

62. člen

Študentu, ki je izpit pri določenem predmetu že uspešno opravil in želi doseči višjo oceno, se na utemeljeno pisno prošnjo, naslovljeno na študijsko komisijo, omogoči ponovno opravljanje izpita, s tem da velja boljša ocena. Oceno pri posameznem predmetu študent lahko popravlja največ enkrat, in sicer do diplome oziroma dokončanja študija. O roku se dogovori z nosilcem predmeta.

Študent nima možnosti popravljanja pozitivne ocene pri izpitu, pri katerem je bil dvakrat ali večkrat neuspešen.

 

XV.  Status študenta – športnika in status študenta s posebnimi potrebami

63. člen

Status študenta – športnika lahko uveljavljajo tisti študenti, ki so kategorizirani športniki v Republiki Sloveniji.

Za pridobitev statusa študenta – športnika vloži študent prošnjo na študijsko komisijo s priloženimi dokazili OKS o kategorizaciji in sicer ob vpisu ali najkasneje do 1. februarja tekočega študijskega leta, v kolikor je status kategoriziranega športnika pridobil v času od vpisa do 31. 12. preteklega koledarskega leta.

O vlogi sklepa študijska komisija in odobri posebne pogoje izobraževanja. Možni posebni pogoji so:

  • opravičena odsotnost pri obveznih vajah, ki se jih študent zaradi svojih športno- tekmovalnih obveznosti ni mogel udeležiti,
  • opravljanje izpitov v izrednih rokih, določenih v dogovoru z izvajalcem predmeta,
  • predčasno opravljanje izpitov, če je mogoče,
  • pomoč pri usklajevanju študijskega in športno-tekmovalnega urnika (obiskovanje vaj v dogovorjenih skupinah, olajšave pri časovnih rokih za seminarske in domače naloge, ipd.).

64. člen

Študent, ki želi pridobiti status študenta s posebnimi potrebami, mora ob vpisu predložiti vlogo v skladu s Pravilnikom o študentih s posebnimi potrebami Univerze v Ljubljani.

Možne olajšave pri opravljanju izpitov so:

  • opravljanje izpitov v izrednih rokih, določenih v dogovoru z izvajalcem predmeta,
  • podaljšan čas pisnih izpitov,
  • opravljanje samo pisnega izpita,
  • opravljanje samo ustnega izpita,
  • olajšave pri časovnih rokih za opravljanje obveznih vaj, seminarskih in domačih nalog,
  • morebitne druge smiselne olajšave v posebnih primerih.

65. člen

Podatke o vpisanih študentih, ki imajo status študenta-športnika in študenta s posebnimi potrebami ter o olajšavah in posebnih pogojih, ki so jim priznani, na podlagi sklepov študijske komisije, izvajalci predmetov vidijo v informacijskem sistemu.

 

XVI.  Priznavanje izpitov, opravljenih na drugih visokošolskih zavodih ali študijskih programih in v okviru mednarodne študijske izmenjave in prakse

66. člen

Študent, ki je opravil izpit na drugem visokošolskem zavodu ali študijskem programu UL FE, lahko ob vpisu na UL FE oziroma ob prepisu na drug študijski program UL FE zaprosi za priznanje opravljenega izpita. Prošnjo naslovi na študijsko komisijo. Prošnji za priznavanje, v kateri mora biti določno zapisano, pri katerem predmetu želi priznanje izpita, mora študent predložiti učni načrt, po katerem je opravljal izpit na drugem zavodu, ki ga potrdi pooblaščena oseba tega zavoda, in originalno potrdilo o opravljenih izpitih, na katerem je informacija o datumu in doseženem rezultatu.

67. člen

Komisija mora najpozneje v tridesetih dneh po prejemu prošnje odločiti, ali izpit prizna, delno prizna ali ne prizna. Če izpit delno prizna, mora določiti tudi vsebine, iz katerih mora študent opraviti delni (diferencialni) izpit. Pri odločitvi o priznanju mora komisija upoštevati vsebinski program predmeta, raven zahtevnosti, predvideno literaturo in obseg predmeta po številu ur predavanj in vaj. Če komisija v celoti prizna izpit z doseženo oceno ali če je kandidat opravljal diferencialni izpit, izvede vpis ocene v študijsko evidenco študijski sektor UL FE.

68. člen

Študentom študijskih programov 1. in 2. stopnje, ki so v okviru različnih oblik izmenjave opravili del študija na tujih univerzah, se uspešno opravljene študijske obveznosti na tuji univerzi priznajo kot študijske obveznosti na dodiplomskem in podiplomskem študijskem programu, na katerem je študent vpisan. Priznanje poteka skladno z obveznimi navodili UL za izvajanje mednarodne študijske izmenjave in prakse.

 

XVII.  Izdelava in zagovor zaključnega dela

69. člen

Določila tega pravilnika smiselno veljajo tudi za ocenjevanje zaključnega dela.

70. člen

Študent odda prijavo teme elektronsko v študijskem informacijskem sistemu (STUDIS) kadarkoli v letu. Študent lahko prijavi temo zaključnega dela, ko je opravil vse preostale študijske obveznosti na vpisanem programu.

71. člen

Izdelava pisnega zaključnega dela študija, ki ga študent v skladu s Statutom Univerze v Ljubljani predloži v tiskani in elektronski obliki skupaj z izjavo, je določena s študijskim programom.

Študent lahko prijavi temo zaključnega dela s področja, ki ga sam izbere. Za izbrano področje si mora poiskati ustreznega visokošolskega učitelja, ki je pripravljen prevzeti mentorstvo. Če je izbrani visokošolski učitelj trenutno že preveč zaseden z mentorstvi drugim študentom, si mora kandidat izbrati drugega mentorja, ali pa se javiti na razpisano temo, če ta obstaja. Maksimalno število mentorstev v koledarskem letu za posameznega mentorja je 18. Temo za zaključno delo mu izda dekan na predlog mentorja in predstojnika katedre, katere član je mentor. Izdana tema mora biti opredeljena tako, da študent magistrskega študija druge stopnje lahko dokonča zaključno delo v šestih mesecih, študent visokošolskega strokovnega študija pa v treh mesecih.

72. člen

Magistrsko delo mora kandidat zaključiti in oddati najkasneje šest mesecev od dneva, ko mu je bila odobrena tema, oziroma najmanj 5 dni pred načrtovanim zagovorom. Visokošolsko strokovno diplomsko delo mora kandidat zaključiti in oddati najkasneje tri mesece od dneva, ko mu je bila odobrena tema, oziroma najmanj 5 dni pred načrtovanim zagovorom.

73. člen

Za datum odobritve teme se šteje datum odobritev teme s strani mentorja. V primeru,  da  kandidat  izdela  diplomsko  delo  pred  omenjenim  rokom,  ima lahko s soglasjem mentorja predčasen zagovor.

Iz upravičenih razlogov lahko prodekan za pedagoško dejavnost na osnovi prošnje kandidata in pisne utemeljitve mentorja rok iz prejšnjega člena tudi podaljša, vendar največ za tri mesece. Kandidatu, ki tudi po podaljšanem roku ne odda zaključnega dela, se izda ugotovitveni sklep, da je tema zapadla in mora zaprositi študijsko komisijo za odobritev nove teme.

74. člen

Študent tiskano obliko pisnega zaključnega dela študija odda v študentski pisarni, elektronsko obliko pisnega zaključnega dela študija pa v študijskem informacijskem sistemu.

 

Vsako pisno zaključno delo študija UL v elektronski obliki se glede podobnosti vsebine z drugimi deli preveri s programsko opremo za preverjanje podobnosti vsebine, ki je povezana s študijskim informacijskim sistemom članice UL. Študent ob oddaji pisnega zaključnega dela študija poda soglasje za uporabo elektronske oblike pisnega zaključnega dela študija za preverjanje podobnosti vsebine.

75. člen

Zagovor   zaključnega dela  je  končna  oblika  ocenjevanja usposobljenosti študenta. Sestavljen je iz ustreznega zaključnega dela in zagovora. Zaključno delo mora predstavljati vsebinsko zaokroženo samostojno delo kandidata, ki naj pokaže, da si je v času študija pridobil potrebno znanje s področja elektrotehnike, da zna na metodološko pravilen način obravnavati teoretske in eksperimentalne probleme, da obvlada osnovne metode razvojnega in raziskovalnega dela in da lahko pri svojem delu samostojno uporablja literaturo. Zagovarja ga lahko študent, ki je opravil vse izpite in druge, s programom študija predpisane obveznosti. Zaključno delo in njegov zagovor ocenjuje tričlanska komisija (predsednik, mentor in član), ki jo predlaga mentor.

Na študijskih programih 1. stopnje mora biti en član komisije za zagovor diplomskega dela iz drugega laboratorija kot mentor, na študijskih programih 2. stopnje pa mora biti en član komisije z druge katedre kot mentor.

76. člen

V skladu s Pravilnikom o preverjanju podobnosti vsebine elektronske oblike pisnega zaključnega dela študija in pogojih za začasno nedostopnost vsebine pisnega zaključnega dela študija je lahko vsebina tiskane in elektronske oblike pisnega zaključnega dela študija določen čas izjemoma nedostopna.

77. člen

Zagovor zaključnega dela lahko opravlja kandidat, ko mentor potrdi, da je zaključno delo primerno.

Zagovor opravlja kandidat pred komisijo za oceno in zagovor zaključnega dela, kot določa ta pravilnik. Na zagovoru lahko sprašujejo vsi člani komisije za oceno in zagovor zaključnega dela. Datum, ura in prostor zagovora morajo biti objavljeni najmanj tri dni pred zagovorom na fakultetni spletni strani.

Če kandidat pri zagovoru zaključnega dela ne doseže pozitivne ocene, lahko zaprosi študijsko komisijo za odobritev nove teme.

78. člen

Diplomanta študijskega programa z zaključnim delom se oceni z dvema ocenama:

  • povprečna ocena vseh izpitov in
  • ocena zaključnega dela. Oceni se vpišeta v zapisnik o zagovoru.

Diplomanta študijskega programa brez zaključnega dela se oceni z eno oceno

  • povprečna ocena vseh izpitov.

 

XVIII.  Kršitev pravilnika

79. člen

Kršitve  pravilnika  po  oddani  pritožbi  se  obravnava  v  skladu  s  Pravilnikom  o  disciplinski odgovornosti študentov UL.

 

XIX.  Končne določbe

80. člen

Ta pravilnik se objavi na spletni strani fakultete naslednji dan po sprejemu na Senatu FE in začne veljati 8. dan po objavi.

 

 

Predsednik senata UL FE:

Prof. dr. Gregor Dolinar, dekan