FE od znotraj - blog

Quo Vadis, Slovenija?

Datum objave: 13.04.2021

Slovenska država

Na referendumu dne 23. 3. 2003 je glasovalo skoraj 90% volilk in volilcev za vstop Slovenije v Evropsko unijo. Ogromna večina Slovenk in Slovencev se je torej navdušila nad štirimi temeljnimi svoboščinami EU. Načela prostega pretoka blaga, storitev, kapitala in oseb, ki omogočajo napredek prav vsem članicam EU. Vendar ga ne zagotavljajo, le omogočajo!

Članice, ki so ta štiri načela mobilnosti dosledno vgradile v svojo nacionalno zakonodajo, so danes zmagovalke v Evropski uniji. S široko odprtimi vrati delovni sili in kapitalu so obogatile svojo družbo in gospodarstvo. Posledično zlahka izvažajo blago in storitve, s čimer so sklenile krog uspeha. Vsa štiri načela mobilnosti se odlično dopolnjujejo.

Nekatere članice pa niso razumele osnovne logike mobilnosti. Niso prepoznale potencialov in se niso uspele vključiti v krog uspeha. Med slednje na žalost sodi tudi Slovenija, saj nikoli ni vstopila v evropsko tekmovanje za najsposobnejše mlade ljudi niti za kapital. Prav nasprotno! Slovenija se že več desetletji trudi zgraditi tujcem čim bolj neprijazno zakonodajo, ne da bi pri tem odkrito kršila evropsko načelo prostega pretoka oseb. Tako je postal Zakon o javni rabi slovenščine mogočen obrambni zid, ki se mu je pravkar pridružil še zaostren Zakon o tujcih.

Na ta način Slovenija zelo uspešno preprečuje pritok tujcev in tujega kapitala po znanem načelu "Tujega nočemo, svojega ne damo!" Tujec, William Shakespeare, ki ni govoril slovensko, bi vzkliknil: "Ay, there’s the rub!" Sicer smo preprečili pritok možganov, nismo pa preprečili odtoka! Na žalost so prav mlade, sposobne Slovenke in Slovenci več kot dobrodošli v mnogih državah EU. Pri tem seveda nikogar ne moti, da ne govorijo nacionalnega jezika. In tako mala Sovenija prispeva s svojimi visoko izobraženimi kadri k veliki Evropski uniji, v zameno pa ne želi nikogar.

tuma blog

Univerza v Ljubljani

Bolonjska deklaracija ureja evropsko načelo mobilnost na področju visokega šolstva. Poleg enotnih akreditacijskih standardov univerz in sistema kreditnih točk predpisuje tudi horizontalno razdeljene študijske programe. Vse te določbe imajo en sam namen: prosto prehajanje študentk in študentov znotraj Evropske unije. Univerza v Ljubljani seveda de-jure upošteva bolonjsko deklaracijo, de-facto pa ubogljivo sledi slovenski politiki nacionalne čistosti.

V duhu Zakona o javni rabi slovenščine je UL zgradila veličasten požarni zid za tujce in ga cinično poimenovala Leto plus. Kdor želi študirati na rednih programih Univerze v Ljubljani, je prijazno vabljen, da se najprej v dodatnem letu nauči slovenskega jezika. Tako je UL zagotovila, da prav vsaka nadpovprečna študentka ali študent zanesljivo obvozi UL in se vpiše na katerokoli drugo evropsko univerzo, ki ne zahteva "Leta minus". Seveda pa najboljše slovenske študentke in študenti iz UL trumoma nadaljujejo študij ali zaposlitev v drugih državah EU, ki jim namesto "Leta minus" razvijejo rdečo preprogo!

Univerza v Ljubljani je ustrezno poskrbela tudi za raziskovalne in pedagoške sodelavce. V svoje izredno komplicirane habilitacijske pogoje je vgradila celo vrsto ovir, ki učinkovito preprečujejo tujcem, da bi se redno zaposlili na UL. Tako je zopet zgradila enosmerno ulico. Najboljši docenti in raziskovalci odhajajo na tuje univerze, v obratni smeri pa je pot zaprta.

Čeprav krvavi, Univerza v Ljubljani ne želi sveže krvi.

 

Fakulteta za elektrotehniko

Tudi na Fakulteti za elektrotehniko smo bili leta 2007 prisiljeni uskladiti naše študijske programe z bolonjsko deklaracijo. Stare vertikalne študijske programe, ki niso predvidevali mobilnosti, smo kratko malo prerezali še v horizontalni smeri. Po prvostopenjskem študiju nismo uvedli niti diplomskega dela, študentkam in študentom pa odsvetujemo prehode med lastnimi programi, kaj šele med programi drugih fakultet ali celo tujimi programi.

Že bežen pogled v kadrovsko strukturo uspešnejših evropskih fakultet razkrije več kot 10% pedagogov, ki ne govorijo nacionalnega jezika. Med študenti je odstotek tujcev še večji, praviloma preko 20%. To velja tudi za manjše države, kot je na primer Danska. Poučevanje na drugi bolonjski stopnji pogosto poteka v angleškem jeziku.

Sicer smo si tudi na Fakulteti za elektrotehniko v prvi alineji poslanstva kot cilj zastavili internacionalizacijo, pa vendar do danes ne premoremo niti enega tujega pedagoga. Število tujih rednih študentov pa uspešno držimo pod enim odstotkom.

 

Quo Vadis, FE?

 

Prof. dr. Tadej Tuma

 

 

Vsi zapisi v blogu izražajo stališča avtorjev in ne nujno tudi organizacije, v katerih so zaposleni.