Pametna omrežja v praksi: Izkušnje slovenskih pilotnih projektov

Elektro Ljubljana in Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani sta 10. septembra 2026 v Sindikalni dvorani podjetja Elektro Ljubljana organizirala dogodek Pametna omrežja v praksi, na katerem so bile predstavljene izkušnje in rezultati evropskih projektov STREAM in OPENTUNITY. Dogodek je povezal predstavnike operaterjev distribucijskih omrežij Elektro Ljubljana, Elektro Primorska in Elektro Gorenjska, ELES, Agencijo za energijo, Borzen ter podjetja kot so AvantCar, Reduxi in Kolektor sETup. Razprava se je osredotočila na prenos spoznanj iz evropskih projektov v vsakdanje delovanje slovenskega elektroenergetskega omrežja.

Predstavitev projektov

V uvodnem delu je Jan Jeriha (Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani) predstavil projekt STREAM, ki vzpostavlja ekosistem za odklepanje prožnosti na nizkonapetostnem nivoju prek lokalnih trgov. V industrijski coni v Ajdovščini so z orodjem sPLAN preverili, koliko lahko s prožnostjo zmanjšamo potrebe po ojačitvah omrežja in kdaj je takšna rešitev smiselna. Analiza je pokazala, da je prožnost najučinkovitejša pri zmernih obremenitvah. Ob večji stopnji elektrifikacije sicer ne more nadomestiti potrebnih ojačitev, lahko pa pomembno zmanjša njihov obseg. Ugotovitve so bile izhodišče za nadaljnjo razpravo.

Janez Gregor Golja (Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani) je predstavil projekt OPENTUNITY, ki prek štirih evropskih pilotov (Španija, Švica, Slovenija, Grčija) razvija rešitve za povečanje prožnosti, upravljanje omrežij in izmenjavo podatkov. Pilotne demonstracije so bile pred kratkim zaključene, trenutno pa poteka vrednotenje doseženih rezultatov.

Izkušnje iz projektov

Klemen Peter Kosovinc (Kolektor sETup) je predstavil izkušnje z iskanjem enot prožnosti v industrijski coni Ajdovščina v okviru projekta STREAM. Pokazalo se je, da je pot od prepoznane potencialne prožnosti do njene dejanske uporabe v omrežju dolga in zahtevna. Podjetja so bila slabo seznanjena z energetsko problematiko in nepripravljena spreminjati ustaljenih načinov obratovanja. Pristop brez vključenosti distribucijskega operaterja je bil manj uspešen kot skupen pristop z Elektrom Primorska, pri katerem so bila podjetja že od začetka bolj odprta za sodelovanje.

Damir Omrčen (Reduxi/Amibit) je predstavil sistem Reduxi HEMS in njegovo vlogo v projektu OPENTUNITY. Izpostavil je analizo možnosti izrabe prožnosti toplotnih črpalk ter testiranje orodja NILM za neintruzivno spremljanje profilov bremen, ki omogoča razčlenitev skupne porabe, izmerjene s pametnim števcem, na porabo posameznih naprav v gospodinjstvu. Predstavil je tudi rezultate uporabniških anket, ki so osvetlile energetsko pismenost gospodinjstev in njihovo pripravljenost za uporabo naprednih energetskih tehnologij.

Uršula Krisper (Elektro Ljubljana) je predstavila izkušnje distribucijskega operaterja v projektu OPENTUNITY. V okviru projekta so vzpostavili dnevno izmenjavo podatkov ter preizkušali različna orodja za upravljanje z osnovnimi sredstvi, tudi elementi energetskega omrežja in  orodja za načrtovanje omrežja. Predstavljeni so bili trenutni rezultati orodij za upravljanje in vzdrževanje pametnih števcev in energetskih transformatorjev ter načrtovanje omrežja z možnostjo časovnega zamika investicij.

Konice, prožnost in postopki

Na prvi okrogli mizi so sodelovali Jurij Curk (Elektro Ljubljana), Bogomir Zidarič (Elektro Primorska), Primož Skledar (Elektro Gorenjska) in Andrej Špec (ELES). Razpravljali so o stanju omrežja, konicah odjema in proizvodnje ter pripravljenosti na vse večjo elektrifikacijo. V ospredju je bilo vprašanje, ali distribucijski operaterji prožnost potrebujejo in v katerih primerih je ta lahko stroškovno učinkovitejša alternativa klasični ojačitvi omrežja.

Na primeru baterijskih hranilnikov in sončnih elektrarn je bilo prikazano, da bi z omejevanjem moči v redkih urah najvišjih obremenitev lahko na obstoječe omrežje priključili več virov brez dragih nadgradenj transformatorskih postaj. Pri tem se je kot pomemben izziv pokazala omejena dostopnost podatkov. Distribucijski operaterji imajo dober pregled nad sončnimi elektrarnami in baterijskimi hranilniki, precej manj pa nad toplotnimi črpalkami in polnilnicami za električna vozila.

Razprava je odprla tudi vprašanja, ki jih prinaša uvajanje takšnih rešitev: kako jih uskladiti s pravicami obstoječih uporabnikov omrežja, kako določiti ustrezno nadomestilo ter kdo prevzame odgovornost, če dogovorjena prožnost ni zagotovljena. Sklep razprave je bil jasen: prožnost ne nadomešča razvoja omrežja, lahko pa posamezne naložbe odloži ali zmanjša njihov obseg. Za njeno širšo uporabo pa bodo potrebna jasnejša pravila.

E-mobilnost

Hitra rast e-mobilnosti odpira nova vprašanja tudi za elektroenergetski sistem. O tem so na drugi okrogli mizi razpravljali Janez Humar (ELES), Miha Valentinčič (AvantCar) in Urška Kalan (Borzen). Zanimanje za razvoj polnilne infrastrukture potrjujejo tudi rekordno hitro porabljena sredstva Borzena za njeno podporo, obravnavane pa so bile tudi druge oblike spodbud.

V ospredju razprave je bil vpliv naraščajočega števila električnih vozil in njihovega polnjenja na distribucijsko omrežje. Udeleženci so predstavili možnosti pametnega in dvosmernega polnjenja (V2G), s katerim bi lahko električna vozila poleg dodatne obremenitve predstavljala tudi vir prožnosti. E-mobilnost tako prinaša dvojni izziv, prilagajanje omrežja vse večjemu odjemu ter hkrati izkoriščanje novih možnosti za njegovo učinkovitejše upravljanje.

O projektih

STREAM in OPENTUNITY sta štiriletna projekta, financirana iz programa Obzorje Evropa (Horizon Europe). Cilj projekta STREAM je vzpostaviti ekosistem za odklepanje prožnosti na nizkonapetostnem nivoju prek lokalnih trgov, projekt OPENTUNITY pa z naprednimi inovacijami odpira elektroenergetski sistem širšemu krogu deležnikov.