Vodstvo UL ob prvi obletnici slovenskega članstva obiskalo CERN

Datum objave: 16. 7. 2026

Rektor Univerze v Ljubljani (UL), prof. dr. Gregor Majdič, in prorektor za raziskave in razvoj, prof. dr. Gregor Dolinar, sta ob prvi obletnici polnopravnega članstva Republike Slovenije v Evropski organizaciji za jedrske raziskave (CERN) obiskala največji svetovni laboratorij za fiziko delcev. Na sedežu organizacije v Ženevi sta ju sprejela direktor za raziskave dr. Gautier Hamel de Monchenault ter predstavnik za sodelovanje s Slovenijo dr. Jeff Wiener. Med delovnim srečanjem so predstavili ključne dejavnosti CERN-a in razpravljali o pomenu vključevanja slovenskih raziskovalk, raziskovalcev in študentov v vrhunske mednarodne raziskovalne projekte.

Pogoji uporabe; Marina Cavazza (CERN)
Pogoji uporabe; Marina Cavazza (CERN)

Posebno pozornost so sogovorniki namenili možnostim za nadaljnjo krepitev sodelovanja med UL in CERN-om. Pogovarjali so se o dodatnih priložnostih za sodelovanje slovenskih raziskovalnih skupin pri mednarodnih eksperimentih ter o vključevanju mladih raziskovalcev v programe usposabljanja in izmenjav. Polnopravno članstvo Slovenije v CERN-u namreč omogoča tudi vključitev znanstvenikov UL z drugih področij v razvoj  prihodnjih eksperimentov, predvsem s področja strojništva, elektrotehnike in računalništva.

Slovenski fiziki v CERN-u sicer sodelujejo že od leta 1975, ko so se pod vodstvom prof. dr. Gabrijela Kernela pridružili eksperimentu OMICRON. V naslednjih petdesetih letih so nato uspešno sodelovali pri vrsti eksperimentov v CERN-u, najodmevnejša med njimi sta bila CPLEAR in DELPHI. Danes raziskujeo pri eksperimentih ATLAS in LHCb na Velikem hadronskem trkalniku (LHC), poleg tega pa v CERN-u aktivno sodelujejo tako eksperimentalni kot tudi teoretični fiziki s področja fizike delcev.

Slovenski znanstveniki so imeli pomembno vlogo tudi pri odkritju Higgsovega bozona leta 2012, naslednji izziv pa je odgovoriti na odprta vprašanja o našem vesolju – na primer, kaj je temna snov, zakaj je v vesolju mnogo več snovi kot antisnovi in podobno. V ta namen sodelujejo tudi pri nadgradnji eksperimenta ATLAS ter Velikega hadronskega trkalnika v HL-LHC (High-Luminosity LHC), ki naj bi pričel delovati leta 2030, pa tudi pri razvoju naslednje generacije pospeševalnika, imenovanega Future Circular Collider (FCC-ee), ki naj bi v CERN-u začel delovati čez približno 15 let.