O projektu

Kratki povzetek

Namen raziskovalnega projekta je postaviti temelje za oblikovanje Priročnika za vključevanje razsvetljave v naselja in krajino. V prvem koraku bo narejena analiza stanja na področju osvetljevanja odprtega javnega prostora. Analiza bo odgovorila na ključni vprašanji: zakaj in kako se danes osvetljuje odprti javni prostor. Iz odgovorov bo jasno, kaj so vzroki za vse večjo uporabo javne razsvetljave in kakšne so tipične izvedbe glede na različen namen in kraj postavitve. Nadaljevali bomo z analizo izpostavljenosti ljudi in ekosistemov umetni svetlobi v nočnem času in ocenili nevarnosti, ki izhajajo iz te izpostavljenosti.

Izhodišča ter opredelitev problema in ciljev predloga raziskovalnega projekta

Prav tako bomo preučili vpliv nočne osvetljenosti na prostorsko identiteto, saj lahko osvetlitev objektov in tudi svetlobna onesnaženost spremeni značaj krajev in krajine. Ker je trenutno stanje razsvetljave odprtih javnih prostorov v Sloveniji precej stihijsko, bo narejena tudi analiza načrtovanja. Zanimalo nas bo predvsem, kateri predpisi pogojujejo postavitev zunanje razsvetljave, kakšni so postopki v fazi načrtovanja, kdo izvaja načrtovanje in kdo nanj vpliva ter katere so kritične točke v postopku načrtovanja, ki lahko pripeljejo do slabih rešitev. Ker razsvetljava odprtih javnih prostorov ni sama sebi namen, bomo v nadaljevanju predstavili vplivne dejavnike, ki jih je pri postavitvi potrebno upoštevati. Javna razsvetljava je v prvi vrsti namenjena varnosti. Zato je potrebno ugotoviti, katere nevarnosti odpravlja in kakšni morajo biti njeni parametri, da je pri tem učinkovita. Ker trenutno velja mnenje, da obstoječi standardi na tem področju niso ustrezni, bomo s testi na “mock-up” modelih poskusili ugotoviti, katere parametre je potrebno ustrezno prilagoditi. Druga pomembna lastnost je zagotavljanje kakovosti življenja v urbanih področjih. Na tem področju mora zunanja razsvetljava zagotoviti okolje, ki omogoča uporabo urbanega okolja tudi v nočnem času tako s stališča prebivalstva kot ekonomije. V ruralnem okolju so zahteve seveda drugačne, zato bomo prikazali tudi razlike med vplivnimi dejavnimi v enem in drugem primeru. Na podlagi zbranih podatkov bodo pripravljene usmeritve za osvetljevanje javnega odprtega prostora. Te bodo vključevale v prvi vrsti potrebne spremembe normativnih aktov oziroma potrebe po novih normativnih aktih. V nadaljevanju pa bodo podane tudi podlage za ustrezno prostorsko urejanje zunanje razsvetljave s stališča urbanizma, krajinarstva in arhitekture z ustreznim upoštevanjem ekologije. Del raziskovalnega projekta bo tudi oblikovanje kazalnika “osvetljenost odprtega javnega prostora” s katerim bo mogoče oceniti kakovost postavitve zunanje razsvetljave v izbranem okolju s stališča izpolnjevanja njenih nalog (zagotavljanje varnosti in kakovosti življenja), zagotavljanja ustrezne identitete naselja ali krajine ter svetlobnega onesnaževanja okolja (vpliva na organizme, porabo električne energije in vpliva na zmanjševanje temnosti neba).Rezultati raziskovalnega projekta bodo v nadaljevanju omogočali izdelavo priporočnika za vključevanje razsvetljave v naselja in krajino, ki bo dobrodošla pomoč tako državi kot občinam pri načrtovanju postavitve nove zunanje razsvetljave ter pri njenem vzdrževanju in rekonstrukciji.