Pravila o organizaciji in delovanju UL FE

Na podlagi določil Statuta Univerze v Ljubljani (sprejet na UO UL 16.01.2017, objavljen v Ur. l. RS, št. 4/2017, in njegovimi spremembami (zadnja sprememba objavljena v Ur. l. RS 12.10.2018)), je Senat Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani na redni seji, dne 13.12.2018, dopolnil

 

PRAVILA O ORGANIZACIJI IN DELOVANJU FAKULTETE ZA ELEKTROTEHNIKO UNIVERZE V LJUBLJANI

 

1.             SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Univerze v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko (v nadaljevanju Fakulteta), katere ustanovitelj je Republika Slovenija, je izobraževalni in znanstvenoraziskovalni zavod s pooblastili v pravnem prometu, ki jih izvršuje v skladu z Zakonom o visokem šolstvu (ZViS-K, Ur. l. RS, št. 75/16), Odlokom o preoblikovanju Univerze v Ljubljani (Ur. l. RS, 28/00, 33/03 in 79/04) in s Statutom Univerze v Ljubljani (Ur. l. RS, št. 4/2017).

Fakulteta je redna članica Univerze v Ljubljani (v nadaljevanju UL).

Uradni naziv Fakultete je: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko.

Skrajšana firma: UL FE

Skrajšani naziv Fakultete je kratica FE.

V angleščini je naziv Fakultete: University of Ljubljana, Faculty of Electrical Engineering.

V pravnem prometu Fakulteta vedno uporablja ime Univerze skupaj z imenom Fakultete.

 

2. člen

Sedež Fakultete je na naslovu Tržaška cesta 25, 1000 Ljubljana.

 

3. člen

Fakulteta ima pečat okrogle oblike, katerega obris tvori napis: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko. Sredi pečata je grb Republike Slovenije.

Fakulteta uporablja enotno celostno grafično podobo v okviru Univerze v Ljubljani.

 

2.             DEJAVNOST

2.1 Izvajanje dejavnosti v okviru nacionalnega programa

4. člen

Fakulteta izvaja izobraževalno, raziskovalno, razvojno in umetniško dejavnost, na področjih, določenih v prilogi Statuta, na podlagi matičnosti, ki izhaja iz registrirane dejavnosti Fakultete, v okviru Odloka o preoblikovanju Univerze v Ljubljani in Statuta Univerze v Ljubljani. Fakulteta izvaja nacionalni program visokega šolstva po načelu avtonomije stroke.

Fakulteta opravlja tudi temeljno, razvojno in uporabno raziskovalno delo.

Fakulteta lahko opravlja tudi druge dejavnosti na podlagi javnih pooblastil in koncesij.

 

2.2. Izvajanje dejavnosti, ki ne spadajo v okvir nacionalnih programov

5. člen

V skladu z zakonom, ki ureja delovanje univerze, in Odlokom o preoblikovanju Univerze v Ljubljani, lahko Fakulteta opravlja tudi drugo izobraževalno, raziskovalno, umetniško, razvojno, strokovno in svetovalno dejavnost oziroma druge s tem povezane dejavnosti, ki so opredeljene v prilogi Statuta (tržna dejavnost).

Fakulteta lahko izvaja v svojem imenu in za svoj račun tudi različne informativne, promocijske in strokovne aktivnosti s področja elektrotehnike (organizacija strokovnih seminarjev, konferenc, srečanj in sejmov ter izvedba poletnih šol, delavnic in različnih tekmovanj). Fakulteta v Založbi FE izvaja založniško dejavnost za potrebe pedagoške in znanstveno-raziskovalne ter strokovne dejavnosti Fakultete in prodajo učbenikov in promocijskih artiklov Fakultete.

 

2.3. Izvajanje dela zunaj Univerze v Ljubljani

6. člen

Zaposleni ne smejo brez soglasja Univerze v Ljubljani za svoj ali tuj račun opravljati pedagoškega, raziskovalnega, umetniškega, razvojnega, strokovnega in svetovalnega dela na področjih, ki spadajo v dejavnosti, ki jih dejansko opravlja Univerza v Ljubljani, in pomeni ali bi lahko pomenilo za Univerzo v Ljubljani konkurenco. Šteje se, da je soglasje dano, če je delo opravljeno za osebo, s katero ima Univerza v Ljubljani sklenjeno pogodbo o sodelovanju, ali če je Univerza v Ljubljani zaposlenemu v skladu s predpisanimi postopki dala soglasje za opravljanje dopolnilnega ali pogodbenega dela.

Prejšnji odstavek ne velja za občasna kratkotrajna dela in storitve, kot so posamezna predavanja, objava člankov in razprav, mnenja, seminarji, mojstrski tečaji, recenzije in podobno.

Pogoje in način izdaje soglasja iz prvega odstavka so podrobneje urejeni v pravilniku.

 

3.             PRAVNA SPOSOBNOST

7. člen

Fakulteta je pravna oseba, katere pravna sposobnost je omejena, ko izvaja dejavnost v okviru nacionalnega programa visokega šolstva in nacionalnega razvojnega in raziskovalnega programa, za katera zagotavlja sredstva Republika Slovenija, oziroma so pridobljena iz evropskih in drugih mednarodnih sodelovanj ter projektov, financiranih iz javnih sredstev. Na podlagi pooblastila Univerze nastopa Fakulteta pri izvajanju teh dejavnosti v pravnem prometu v imenu in za račun Univerze.

V vsa razmerja v zvezi s to dejavnostjo stopa Univerza. Sredstva za izvajanje dejavnosti iz prejšnjega odstavka pridobi Fakulteta iz javnih sredstev prek Univerze.

Fakulteta na podlagi pooblastila iz prvega odstavka tega člena vodi računovodske evidence za poslovne dogodke pri izvajanju nacionalnega programa visokega šolstva ter nacionalnega razvojnega in raziskovalnega programa, ki morajo biti ločene od evidenc za poslovne dogodke, kjer Fakulteta v pravnem prometu nastopa samostojno.

8. člen

Fakulteta je pravna oseba, ki lahko izvaja drugo (tržno) dejavnost v svojem imenu in za svoj račun.

Sredstva v okviru druge (tržne) dejavnosti se ustvarijo na trgu s prodajo blaga in storitev v pogojih konkurence. Pogoji in elementi določitev vrednosti storitev in poraba tako pridobljenih sredstev (npr. šolnine, vrednost svetovalnih storitev) se urejajo s pravilniki.

Fakulteta ima svoj račun, na katerega neposredno pridobiva finančna sredstva, ustvarjena iz druge (tržne) dejavnosti.

Za obveznosti Fakultete, ki nastanejo z opravljanjem dejavnosti iz tržne dejavnosti, odgovarja Fakulteta z vsem premoženjem.

 

4.             FINANCIRANJE FAKULTETE

9. člen

Za izvajanje dejavnosti v okviru nacionalnih programov pridobiva Fakulteta sredstva iz proračuna Republike Slovenije, iz evropskih in drugih mednarodnih sodelovanj ter projektov.

Dejavnost Fakultete se financira tudi iz:

• šolnin in drugih prispevkov za študij,
• plačil za opravljene storitve,
• dotacij, donacij, dediščin in daril ter
• drugih virov.

 

Šolnine in prispevki za študij, kot tudi plačila za opravljene storitve, dotacije in darila, so prihodek Fakultete.

Način določanja šolnin, vrste prispevkov in postopek sprejemanja cenika šolnin in prispevkov se opredeli v pravilniku Univerze.

Za drugo (tržno) dejavnost se šteje izobraževalna, raziskovalna in strokovno razvojna dejavnost, za katero se sredstva ustvarijo na trgu s prodajo blaga in storitev v pogojih konkurence.

Kadar Fakulteta opravlja drugo (tržno) dejavnost, mora voditi za tržno dejavnost ločene računovodske evidence.

Nadomestilo članice za skupne naloge Univerze določi Upravni odbor Univerze, pri čemer upošteva celotni prihodek članic in druge osnove, ki so določene s pravili.

 

10. člen

Fakulteta lahko predlaga Upravnemu odboru Univerze v Ljubljani:

• šolnine za izobraževanje na dodiplomskih in podiplomskih študijskih programih, ki niso ali so samo deloma financirani v okviru nacionalnega programa,
• prispevke za študij in druge storitve, če niso ali so samo deloma financirane v okviru nacionalnega programa,
• druge prispevke oz. cenike za izvajanje dejavnosti.

 

11. člen

Dekan Fakultete lahko študenta na njegovo prošnjo in na predlog Študijske komisije, iz utemeljenih razlogov v celoti ali delno oprosti plačila šolnine in drugih prispevkov za študij oziroma mu dovoli plačevanje v obrokih.

 

5.             PREMOŽENJE FAKULTETE

12. člen

Fakulteta pridobiva premoženje iz:

• proračuna Republike Slovenije,
• šolnin in drugih prispevkov za študij,
• plačil za opravljene storitve,
• dotacij, dediščin in daril,
• drugih virov.

13. člen

Upravni odbor Univerze prenese v upravljanje na Fakulteto premoženje za izvajanje dejavnosti.

Fakulteta samostojno razpolaga s premoženjem, pridobljenim z drugo (tržno) dejavnostjo ter premoženjem, pridobljenim na temelju dediščin, volil ali daril.

S premoženjem Fakultete iz prejšnjega odstavka upravlja Upravni odbor Fakultete v skladu z veljavnimi predpisi in skrbnostjo dobrega gospodarja.

Fakulteta lahko odtuji ali obremeni nepremičnino ali opremo večje vrednosti le po predhodnem soglasju Upravnega odbora Univerze v Ljubljani.

 

6.             NAČRTOVANJE IN POROČANJE

Fakulteta sprejme strategijo za najmanj štiriletno obdobje in na podlagi tega letni program dela.

Letni program dela vsebuje:

• letni delovni načrt,
• kadrovski načrt,
• načrt upravljanja s stvarnim premoženjem in
• finančni načrt.

V letnem delovnem načrtu morajo biti določeni dolgoročni cilji, ki so usklajeni z nacionalnim programom in strategijo Univerze, ter kratkoročni cilji za leto, za katero se sprejema letni delovni načrt.

Univerza sprejme za poslovno leto, ki je enako koledarskemu letu, letno poročilo.

Letno poročilo vsebuje:

• poslovno poročilo,
• poročilo o kakovosti,
• računovodsko poročilo in
• izjavo o oceni notranjega nadzora javnih financ.

 

7.             NOTRANJA ORGANIZIRANOST

14. člen

Fakulteta izvaja svojo dejavnost z zaposlenimi in zunanjimi sodelavci, ki pri svojem delu upoštevajo izogibanje nasprotju interesov, integriteto, akademsko odličnost ter moralne in etične vrednote ter spoštujejo varovanje zaupnih informacij in osebnih podatkov.

Fakulteta izvaja svojo dejavnost v svojih organizacijskih enotah in podenotah.

Organiziranost Fakultete je razvidna iz organigrama ‑ Priloge št. 1, ki je sestavni del Pravil.

Organizacijske enote Fakultete so:

1.       katedre,

1.1     laboratoriji,

2.       Tajništvo.

 

15. člen

Senat Fakultete lahko skladno s temi Pravili ustanovi novo organizacijsko enoto ali že ustanovljeno enoto spremeni ali pa sklene, da organizacijska enota preneha delovati.

Za ustanovitev, spremembo ali ukinitev organizacijske enote je potrebna večina glasov navzočih članov Senata Fakultete.

 

7.1             Katedre

16. člen

Katedra je organizacijska enota pedagoškega, razvojnega in raziskovalnega procesa, ki se izvaja na Fakulteti. Združuje več sorodnih študijskih, znanstveno-raziskovalnih in strokovnih področij.

Katedra je oblika strokovnega povezovanja in usklajevanja učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev Fakultete na področju enega ali več predmetnih področij na vseh stopnjah izobraževanja, ki potekajo na Fakulteti.

V okviru katedre so samostojne organizacijske enote laboratoriji, kjer poteka pedagoško, raziskovalno, razvojno in strokovno delo.

 

17. člen

Ustanovitev nove katedre, preimenovanje katedre ali njeno ukinitev sprejme Senat Fakultete na predlog Študijske komisije ali Znanstveno-raziskovalne komisije ali dekana.

Ustanovitev katedre je utemeljena, če to narekujejo potrebe po izboljšanju oziroma posodobitvi študijskega programa in so zagotovljeni kadrovski in materialni pogoji za delovanje nove organizacijske enote.

 

18. člen

Člani katedre so visokošolski učitelji in sodelavci ter znanstveni delavci, ki po znanstvenem področju oz. predmetu, ki ga izvajajo na dodiplomskih ali podiplomskih študijskih programih, sodijo na katedro, in so redno zaposleni na Fakulteti.

Katedro v ožjem sestavu predstavljajo redno zaposleni visokošolski učitelji na delovnih mestih učiteljev, ki so na Fakulteti zaposleni za najmanj polovični delovni čas.

Katedra v ožjem sestavu razpravlja in odloča o kadrovskih in drugih zadevah na področju pedagoške dejavnosti ter na podlagi tajnega glasovanja predlaga dekanu v imenovanje predstojnika katedre.

 

19. člen

Glavna naloga katedre je nemoten potek in razvoj izobraževalnih ter razvojnih in raziskovalnih programov ter znanstvenih disciplin.

Katedra predvsem:

• razvija stroko in zagotavlja znanstveno-strokovni razvoj svojih članov,
• koordinira dejavnosti med laboratoriji,
• sodeluje pri pripravi in posodabljanju študijskih programov, ki jih izvaja Fakulteta,
• organizira raziskovalno in razvojno delo,
• predlaga učne načrte za predmete, ki jih združuje,
• na dodiplomskih in podiplomskih študijskih programih nadzoruje redno izvajanje pedagoškega dela,
• predlaga Akademskemu zboru kandidate za člane Senata Fakultete in kandidate za dekana Fakultete,
• spodbuja in daje predloge v zvezi z izobraževanjem in zaposlovanjem visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev,
• v sodelovanju z drugimi katedrami goji interdisciplinarnost,
• organizira povezovanje s sorodnimi strokovnimi institucijami doma in v tujini,
• spremlja izbiro tem in mentorjev diplomskih in magistrskih del ter komisij za njihov zagovor,
• predlaga vse komisije v zvezi z doktorsko disertacijo,
• načrtuje in predlaga študijske odsotnosti svojih članov ter predlaga nadomeščanje odsotnih delavcev katedre dekanu,
• spremlja in skrbi za strokovni, znanstveni in pedagoški razvoj visokošolskih učiteljev in sodelavcev,
• spremlja in skrbi za strokovni in znanstveni razvoj raziskovalcev,
• obravnava in daje pobude za sodelovanje zunanjih sodelavcev iz gospodarstva oz. drugih inštitucij in gostujočih učiteljev,
• daje pobudo za zagotovitev študijskih gradiv, sestavlja seznam predpisanih študijskih gradiv,
• predlaga člane strokovnih komisij za volitve v nazive,
• predlaga Kadrovski komisiji kandidate za podelitev naziva "zaslužni profesor",
• opravlja druge strokovne naloge, povezane s študijskim, raziskovalnim in razvojnim delom Fakultete.

 

20. člen

Katedro vodi predstojnik katedre, v njegovi odsotnosti pa namestnik. Predstojnik katedre je lahko le izvoljeni član Senata Fakultete, ki je zaposlen na učiteljskem delovnem mestu za najmanj polovični delovni čas.

Kandidate za dekana in za člane Senata FE izvolijo na tajnih volitvah člani katedre z nazivom visokošolskega učitelja ali/in znanstvenega delavca, ki so na Fakulteti zaposleni za najmanj polovični delovni čas. Glasovanje je tajno.

Vsak član katedre ima pravico predlagati kandidata za predstojnika katedre in njegovega namestnika.

Predstojnika katedre in njegovega namestnika imenuje dekan na predlog katedre za dobo mandata dekana in sta po končanem mandatu lahko ponovno imenovana. Dekan ju lahko tudi predčasno razreši.

Če katedra dekanu ne pošlje pravočasno predloga, imenuje dekan predstojnika in namestnika izmed članov ožje sestave katedre po lastni presoji.

 

21. člen

Predstojnik katedre vodi delo katedre, sklicuje seje, pripravlja dnevni red sej in jih vodi. Odgovoren je za izvajanje sklepov in pripravo poročil o delu katedre za Senat Fakultete in dekana ter druge fakultetne organe.

Predstojnik katedre opravlja tudi druge naloge, določene s temi Pravili in sklepi Senata Fakultete.

Predstojnike kateder povezuje dekan.

Predstojniki kateder odgovarjajo prodekanom za izvajanje letnih delovnih načrtov s področja dejavnosti prodekanov.

 

22. člen

Katedra v ožjem sestavu in katedra delata na sejah. Katedra v ožjem sestavu je sklepčna, če je na seji navzoča večina članov ožjega sestava katedre, katedra je sklepčna, če je na seji navzoča večina članov katedre.

Katedra v ožjem sestavu in katedra sprejemata sklepe z večino glasov navzočih članov.

Seje katedre v ožjem sestavu in seje katedre sklicuje predstojnik po potrebi ali na zahtevo dekana, prodekana ali članov katedre.

 

23. člen

O sejah katedre se vodi zapisnik, ki ga podpiše predstojnik.

Predstojnik katedre določi zapisnikarja na seji.

Zapisnik se pošlje članom katedre po elektronski pošti in arhivira v Tajništvu.

 

24. člen

Katedre Fakultete so:

I.       Katedra za osnove elektrotehnike, matematiko in fiziko,

II.      Katedra za elektroenergetske sisteme in naprave,

III.     Katedra za elektroniko,

IV.     Katedra za merjenja in robotiko,

V.      Katedra za mikroelektronske tehnologije,

VI.     Katedra za mehatroniko,

VII.   Katedra za sisteme, avtomatiko in kibernetiko,

VIII.  Katedra za informacijske in komunikacijske tehnologije,

IX.     Katedra za biomedicinsko tehniko.

V okviru kateder so laboratoriji, ki jih navaja Priloga št. 2.

 

7.1.1       Laboratoriji

25. člen

Laboratoriji so samostojne organizacijske enote v okviru posamezne katedre za izvajanje pedagoških, raziskovalnih, razvojnih, strokovnih in svetovalnih procesov. Laboratoriji so enovita stroškovna mesta, ki morajo zagotavljati stabilno delovanje. Člani laboratorija so delavci Fakultete, ki svojo plačo prejemajo preko tega stroškovnega mesta.

26. člen

Pobudo za ustanovitev, preimenovanje ali ukinitev laboratorija poda katedra Znanstveno-raziskovalni in Študijski komisiji.

Sklep o ustanovitvi novega laboratorija, preimenovanju, spremembi ali ukinitvi obstoječega, sprejme Senat Fakultete na predlog Znanstveno-raziskovalne in Študijske komisije.

Ustanovitev novega laboratorija je utemeljena, če so zagotovljeni kadrovski in materialni pogoji za delovanje nove organizacijske enote.

 

27. člen

Laboratorije vodijo predstojniki. Predstojniki so odgovorne osebe laboratorija, ki jih imenuje dekan praviloma na predlog predstojnikov kateder za nedoločen čas z možnostjo odpoklica.

Predstojniki skrbijo za delovanje laboratorija v skladu z akademskimi standardi, moralnimi vrednotami in Etičnim kodeksom za raziskovalce UL ter za korektne in profesionalne odnose med zaposlenimi.

Predstojniki laboratorijev so odgovorni in zadolženi za pravilno vsebinsko in materialno delovanje laboratorijev ter vodenje celovite finančne politike laboratorija kot enovitega stroškovnega mesta.

 

28. člen

Naloge in pristojnosti predstojnikov laboratorijev so predvsem:

• vodenje, usklajevanje, razporejanje in odgovornost za pravilno izvajanje pedagoškega, raziskovalnega in razvojnega dela ter strokovnega dela v okviru laboratorija,
• pridobivanje vseh oblik domačih in mednarodnih projektov,
• odgovornost za pravilno izvajanje domačih in mednarodnih projektov,
• skrb za razvoj opreme in kadrov v okviru laboratorija,
• skrb za celovito publicistično dejavnost laboratorija na pedagoškem, raziskovalnem, razvojnem in strokovnem področju ter predstavljanje laboratorija v javnosti,
• odgovornost za celovito in gospodarno porabo sredstev laboratorija v okviru stroškovnega mesta,
• skrb za materialne osnove delovanja v okviru laboratorija ter izpolnjevanje obveznosti do Fakultete na naštetih področjih.

Predstojniki laboratorijev imajo pravico biti, s strani strokovnih služb in vodstva Fakultete, tekoče obveščeni o vseh vsebinskih informacijah, vezanih na delo članov laboratorija in Fakultete.

 

29. člen

Laboratoriji se lahko povezujejo v centre z namenom povečanja raziskovalno-razvojne in svetovalne kompetentnosti na obsežnejših RR področjih.

Člani laboratorijev se lahko povezujejo v raziskovalne skupine, programske skupine in druge organizacijske oblike, ki jih narekujejo zunanje institucije, s ciljem učinkovitejšega raziskovalno-razvojnega dela in pridobivanja sredstev.

 

7.2             Tajništvo

30. člen

Fakulteta ima za opravljanje upravno-strokovno-tehničnih nalog pri izvajanju nacionalnega programa visokega šolstva in raziskovalnega ter razvojnega dela Tajništvo, ki je samostojna organizacijska enota in jo sestavljajo podenote:

Študijski sektor (ŠS), 

• Finančno-računovodski sektor (FRS),
• Raziskovalni sektor (RS), 
• Sektor za informacijsko komunikacijske tehnologije (IKT), 
• Knjižnica,
• Splošni sektor:
  • Dekanat,
  • Kadrovska služba,
  • Založba,
  • Tehnično-vzdrževalna služba,
  • Služba za komuniciranje,
  • Služba za varnost pri delu in varnost pred požari.

 

31. člen

Tajništvo Fakultete opravlja tudi upravno-administrativne in finančno-gospodarske naloge v zvezi z izvajanjem druge (tržne) dejavnosti Fakultete.

 

32. člen

Sistemizacija potrebnih delovnih mest za opravljanje nalog Tajništva se določi v skladu z enotno sistemizacijo Univerze v Ljubljani za izvajanje nalog nacionalnega programa visokega šolstva in nacionalnega programa raziskovalnega in razvojnega dela ter za izvajanje nalog druge (tržne) dejavnosti Fakultete.

33. člen

Tajništvo Fakultete vodi tajnik Fakultete, ki usklajuje delo organizacijskih podenot Tajništva Fakultete.

Tajnika Fakultete imenuje dekan, na predlog izbirne komisije, katere član je tudi glavni tajnik.

Za tajnika Fakultete je lahko imenovan, kdor izpolnjuje pogoje iz 186. člena Statuta Univerze v Ljubljani.

 

34. člen

S tajnikom Fakultete sklene Univerza v Ljubljani pogodbo o zaposlitvi, ki jo podpiše dekan Fakultete. S to pogodbo se poleg osnovne plače tajnika, določene z akti, ki urejajo področje plač delavcev Univerze v Ljubljani, lahko določi tudi način in obseg plačila konkretnih zadolžitev tajnika članice pri izvajanju dejavnosti članice druge (tržne) dejavnosti Fakultete.

 

35. člen

Naloge in pristojnosti tajnika Fakultete:

• vodi in usklajuje delo posameznih podenot Tajništva,
• sodeluje v izbirnih kadrovskih postopkih delavcev Tajništva,
• sodeluje pri pripravi letnega programa dela in letnega poročila Fakultete,
• preverja, ali je delo pravilno, pravočasno in strokovno opravljeno,
• zagotavlja pogoje za delo zaposlenim v Tajništvu,
• sodeluje z dekanom in prodekani pri izvajanju nalog,
• zagotavlja pravočasno pripravo gradiv za seje organov Fakultete,
• v okviru svojih nalog sodeluje na sejah organov Fakultete,
• opravlja druga dela in naloge po pooblastilu dekana ter druga dela in naloge, določene s Statutom Univerze v Ljubljani in drugimi splošnimi akti Univerze v Ljubljani in Fakultete.

Tajnika Fakultete med njegovo daljšo odsotnostjo nadomešča od dekana pooblaščena oseba.

 

8.             UPRAVLJANJE FAKULTETE ‑ ORGANI FAKULTETE

36. člen

Organi Fakultete so:

• dekan,
• Senat,
• Akademski zbor,
• Upravni odbor,
• Študentski svet.

Fakulteta lahko poleg navedenih oblikuje še druge organe. Njihova sestava in pristojnosti se določijo s temi Pravili, ki jih sprejme Senat Fakultete.

Zapisniki sej organov in njihovih delovnih teles se objavijo na intranetu, skupaj z gradivi, ki ne vključujejo podatkov o občutljivih osebnih ali zaupnih poslovni podatkih. Vsi zapisniki se s prilogami arhivirajo v Tajništvu Fakultete.

 

8.1             Dekan Fakultete

37. člen

Dekan vodi, zastopa in predstavlja Fakulteto.

Dekan je strokovni vodja Fakultete in opravlja naloge na temelju zakona, odloka o preoblikovanju Univerze, Statuta Univerze v Ljubljani, teh Pravil in pooblastil rektorja.

Dekan odgovarja za zakonitost dela na Fakulteti.

 

38. člen

Dekan:

1. izvršuje pooblastila v zvezi z vodenjem in usklajevanjem Fakultete ter druga pooblastila v skladu z 68. členom Statuta Univerze,
2. usklajuje izobraževalno, znanstvenoraziskovalno in strokovno dejavnost na Fakulteti,
3. sprejema merila za vrednotenje dela visokošolskih učiteljev in visokošolskih in raziskovalnih sodelavcev članice po predhodnem soglasju Senata Fakultete,
4. spremlja, ugotavlja in zagotavlja kakovost Fakultete, študijskih programov, znanstvenoraziskovalne, umetniške ter strokovne dejavnosti in pripravo letnega poročila o kakovosti (samoevalvacija Fakultete),
5. spremlja in zagotavlja kakovostno, pravočasno in s stroko skladno izvajanje dela visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih in raziskovalnih sodelavcev,
6. odloča o izvrševanju tistih opravil s področja materialnega poslovanja Fakultete, ki so potrebna za tekoče in nemoteno izvajanje njene dejavnosti,
7. najmanj enkrat na leto poroča o delu Senatu Fakultete in rektorju,
8. odloča o zadevah s področja delovnih razmerij delavcev članice, razen o zadevah, za katere je pristojen rektor,
9. sklicuje in vodi seje Senata Fakultete,
10. odloča o priznanju v tujini pridobljene izobrazbe za nadaljevanje izobraževanja na drugi ali tretji stopnji ali v višjih letnikih prve stopnje,
11. odloča o zahtevi iz tretjega odstavka 121. člena Statuta UL – o pravici študenta do vpogleda v svoj popravljeni in ocenjeni pisni izdelek,
12. sprejme sklep o hitrejšem napredovanju študenta na podlagi obrazloženega mnenja študijske komisije ali drugega pristojnega organa ali mentorja v primeru hitrejšega napredovanja na tretji stopnji,
13. opravlja druge naloge v skladu s Statutom, splošnimi akti Univerze in pravili Fakultete.

Dekan je predsednik Senata Fakultete po funkciji.

Dekan lahko za opravljanje posameznih opravil iz svoje pristojnosti pooblasti prodekane in tajnika Fakultete.

 

39. člen

V primeru izvajanja (druge) tržne dejavnosti, ko Fakulteta nastopa kot pravna oseba v svojem imenu in za svoj račun, dekan Fakultete, kot poslovodni organ Fakultete:

• zastopa Fakulteto,
• odgovarja za zakonitost,
• usklajuje delo in poslovanje Fakultete.

40. člen

Dekan v primeru svoje daljše odsotnosti pisno pooblasti enega izmed prodekanov za nadomeščanje. Prodekan, ki nadomešča dekana, ima iste pravice in dolžnosti kot dekan, razen izvrševanja pooblastil, ki so podeljena dekanu in so neprenosljiva. Dekan lahko pooblasti prodekana tudi samo za točno določen obseg pristojnosti.

 

8.1.1       Volitve dekana

41. člen

Za dekana je lahko izvoljen visokošolski učitelj z nazivom redni profesor, ki je na Fakulteti zaposlen za polni delovni čas, od tega na delovnem mestu visokošolskega učitelja za najmanj polovični delovni čas.

Dekan je izvoljen za dobo 4 let. Dekan je lahko ponovno izvoljen, vendar za skupno mandatno dobo največ 8 let.

 

42. člen

Postopek za imenovanje dekana Fakultete se začne najmanj šest mesecev pred iztekom mandata dekana.

Senat Fakultete sprejme sklep o začetku postopka za izvolitev novega dekana in rokovnik volilnih opravil ter pooblasti Kadrovsko komisijo, da vodi volilna opravila do izvedbe volitev, skladno s temi Pravili.

Senat Fakultete s sklepom imenuje tričlansko volilno komisijo, ki izvede neposredne volitve za kandidata za dekana na dan, ki je določen v sklepu Senata Fakultete.

Za administrativno-tehnično podporo pri izvedbi volitev je pristojen tajnik Fakultete.

 

43. člen

Predloge kandidatur za dekana podajo katedre ali posamezni člani katedre.

Predlagatelji pošljejo utemeljene predloge kandidatov za dekana Fakultete, skupaj s pisnimi soglasji kandidatov h kandidaturi, Kadrovski komisiji v zaprti ovojnici, z navedbo »kandidatura za dekana«, v roku, določenem v sklepu Senata Fakultete o začetku postopka za izvolitev dekana.

Po izteku roka za vložitev kandidatur Kadrovska komisija pregleda vložene kandidature in v roku, določenem v sklepu Senata Fakultete, pridobi od predlaganih kandidatov njihove programe dela.

Po pridobitvi programov Kadrovska komisija izdela listo kandidatov za dekana Fakultete. Na listo kandidatov za dekana Fakultete se uvrstijo samo kandidati, ki so v roku, določenem v sklepu Senata Fakultete, Kadrovski komisiji posredovali svoje programe dela ter izpolnjujejo kadrovske pogoje za izvolitev.

Kadrovska komisija pošlje listo kandidatov za dekana Fakultete skupaj s soglasji in programi kandidatov Volilni komisiji Fakultete.

 

44. člen

Volilna komisija je pristojna za izvedbo neposrednih tajnih volitev kandidata za dekana.

Volilna komisija na dan, določen v sklepu Senata Fakultete, organizira javno predstavitev kandidatov za dekana.

Neposredne tajne volitve kandidata za dekana potekajo na dan, ki je določen v sklepu Senata Fakultete.

Predčasno glasovanje ali glasovanje s pooblastilom ni možno.

Dekana volijo na splošnih neposrednih volitvah tri skupine volivcev, in sicer:

• visokošolski učitelji, znanstveni delavci ter visokošolski in raziskovalni sodelavci, ki so na dan volitev zaposleni na Fakulteti vsaj za polovični delovni čas,
• študentje s statusom tistih študijskih programov, kjer je Fakulteta nosilka ali koordinatorica,
• strokovno-administrativni in tehnični delavci, ki so na dan volitev zaposleni na Fakulteti vsaj za polovični delovni čas.

Skupine volivcev imajo različne uteži pri ugotavljanju volilnega izida, tako da ima:

• skupina visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev ter visokošolskih in raziskovalnih sodelavcev utež 60 %,
• skupina študentov utež 20%,
• skupina strokovno-administrativnih in tehničnih delavcev utež 20 %.

Če sta kandidata za dekana Fakultete vsaj dva, glasovnica za tajne volitve za kandidata za dekana Fakultete vsebuje:

• zaporedne številke pred priimki in imeni kandidatov za dekana po abecednem vrstnem redu priimkov
• navodilo o načinu glasovanja
• datum glasovanja
• pečat Fakultete.

Vsak volilni upravičenec lahko glasuje samo za enega kandidata, in sicer tako, da obkroži številko pred imenom in priimkom kandidata, za katerega glasuje.

Če je kandidat za dekana Fakultete samo en, glasovnica za tajne volitve za kandidata za dekana Fakultete vsebuje:

• priimek in ime kandidata za dekana
• pod imenom in priimkom je na levi strani glasovnice napisano: GLASUJEM: »ZA« KANDIDATA, na desni strani pa: GLASUJEM: »PROTI« KANDIDATU.
• navodilo o načinu glasovanja
• datum glasovanja
• pečat Fakultete.

V tem primeru se glasuje tako, da se obkroži besedica »ZA« ali »PROTI«.

 

45. člen

Če sta kandidata za dekana Fakultete vsaj dva, se volilni izid posameznega kandidata ugotovi tako, da se najprej izračunajo deleži veljavnih glasov, ki jih je dotični kandidat prejel znotraj vsake posamezne skupine volivcev. Ti deleži veljavnih glasov znotraj posamezne skupine volivcev se pomnožijo s pripadajočimi utežmi skupine volivcev iz prejšnjega člena, nato se trije tako dobljeni produkti seštejejo. Tako izračunana vsota pomeni volilni izid posameznega kandidata.

Za kandidata za dekana je izvoljen kandidat, če je njegov volilni izid, izračunan po metodologiji iz prvega odstavka tega člena teh Pravil, večji od 50 %.

Če nobeden od kandidatov ni presegel volilnega izida 50 %, se volitve ponovijo v drugem krogu za tista dva kandidata, ki sta v prvem krogu dosegla najvišji volilni izid. Na glasovnici sta kandidata navedena po vrstnem redu glede na volilni izid v prvem krogu volitev.

Drugi krog volitev se opravi najkasneje v desetih dneh po prvem krogu volitev.

Če na volitvah v prvem krogu dva ali več kandidatov doseže povsem enak volilni izid, izračunan po metodologiji iz prvega odstavka tega člena teh Pravil, izbiro kandidatov za uvrstitev/razvrstitev v drugi krog med kandidati z enakim volilnim izidom določi volilna komisija z žrebom.

V drugem krogu je izvoljen tisti kandidat, ki doseže višji volilni izid, izračunan po metodologiji iz prvega odstavka tega člena teh Pravil. Če v drugem krogu oba kandidata dosežeta povsem enak volilni izid, mora Senat Fakultete v roku 10 dni sprejeti nov sklep o začetku postopka za izvolitev novega dekana in rokovnik volilnih opravil.

Če je kandidat za dekana Fakultete samo en, se volilni izid kandidata ugotovi tako, da se najprej izračunajo deleži veljavnih glasov "ZA", ki jih je kandidat prejel znotraj vsake posamezne skupine volivcev. Ti deleži veljavnih glasov znotraj posamezne skupine volivcev se pomnožijo s pripadajočimi utežmi skupine volivcev iz prejšnjega člena, nato se trije tako dobljeni produkti seštejejo. Tako izračunana vsota pomeni volilni izid kandidata. Za kandidata za dekana je izvoljen kandidat, če je tako izračunani volilni izid, večji od 50 %. Če kandidat ni presegel volilnega izida 50 %, mora Senat Fakultete v roku 10 dni sprejeti nov sklep o začetku postopka za izvolitev novega dekana in rokovnik volilnih opravil.

Po vsakem opravljenem krogu volitev volilna komisija ugotovi izid volitev.

Volilna komisija po vsakokratni izvedbi neposrednih volitev javno razglasi rezultat volitev in poroča Senatu Fakultete o rezultatu volitev kandidata za dekana:

• število v volilni imenik vpisanih volilnih upravičencev po posameznih skupinah volivcev,
• število vseh volilnih upravičencev, ki so glasovali (po posameznih skupinah volivcev),
• število volilnih upravičencev, ki so veljavno glasovali (po posameznih skupinah volivcev),
• število neveljavnih glasovnic (po posameznih skupinah volivcev),
• število veljavnih glasov, ki jih je prejel vsak izmed kandidatov (po posameznih skupinah volivcev),
• volilni izid za vsakega izmed kandidatov.

Senat Fakultete sprejme ugotovitveni sklep in predlaga izvoljenega kandidata za dekana v imenovanje rektorju Univerze.

 

46. člen

Dekan lahko sam predlaga svojo razrešitev ali pa ga razreši rektor na temelju obrazloženega sklepa Senata Fakultete, ki je bil sprejet z dvotretjinsko večino vseh članov Senata Fakultete.

Če Senat Fakultete do izteka mandata dekana ne oblikuje predloga za imenovanje dekana v novem mandatnem obdobju, imenuje dekana rektor Univerze v Ljubljani izmed visokošolskih učiteljev Fakultete, skladno s Statutom Univerze.

 

47. člen

Dekana Fakultete imenuje rektor Univerze v Ljubljani za dobo štirih let na predlog Senata Fakultete.

Mandat dekana Fakultete se začne 1. septembra, razen v primeru iz 48. člena teh Pravil.   

Dekan opravlja naloge dekana na delovnem mestu visokošolskega učitelja.

 

48. člen

Če dekanu preneha funkcija pred potekom dobe, za katero je bil izvoljen, predlaga Senat Fakultete rektorju v imenovanje enega izmed prodekanov, da do izvolitve novega dekana opravlja njegove naloge, in sprejme sklep o začetku postopka za izvolitev novega dekana. Z izvolitvijo novega dekana in novih prodekanov prenehajo funkcije dotedanjih prodekanov.

 

8.1.2       Prodekani Fakultete

49. člen

Fakulteta ima prodekane za naslednja področja:

• prodekana za pedagoško dejavnost,
• prodekana za znanstveno-raziskovalno dejavnost,
• prodekana za finančne zadeve in kakovost.

50. člen

Dekan Fakultete predlaga Senatu Fakultete kandidata za prodekana iz vrst visokošolskih učiteljev, ki so na Fakulteti zaposleni s polnim delovnim časom.

Prodekana izvoli Senat Fakultete z večino glasov navzočih članov Senata. Prodekana imenuje dekan za dobo štirih let in je lahko ponovno imenovan.

Mandat prodekana se začne praviloma 1. septembra in je vezan na mandat dekana. V primeru iz 48. člena teh Pravil prodekan opravlja svoje naloge do izvolitve novega prodekana.

Če kandidat za prodekana ni prejel zadostne večine glasov, predlaga dekan drugega kandidata na naslednji seji Senata.

 

51. člen

Prodekan za pedagoško dejavnost:

• usklajuje in nadzira organizacijo in izvajanje pedagoškega dela v okviru nacionalnega programa visokega šolstva na študijskih programih 1. in 2. stopnje (redni študij, izredni študij in e-izobraževanje),
• sodeluje pri pripravi in akreditaciji novih študijskih programov ter reakreditaciji obstoječih študijskih programov,
• sodeluje pri mednarodnih akreditacijah študijskih programov,
• nadzira vsebinsko delo Študijskega sektorja,
• usklajuje delo pedagoških enot v okviru dejavnosti nacionalnih programov visokega šolstva,
• vodi Študijsko komisijo,
• sodeluje pri pripravi programa dela in letnega poročila na področju pedagoške dejavnosti,
• vodi promocijo študijskih programov, ki jih izvaja Fakulteta,
• opravlja druge naloge, ki jih določita dekan ali Senat Fakultete,
• po pooblastilu dekana opravlja dela in naloge iz njegove pristojnosti.

 

52. člen

Prodekan za znanstveno-raziskovalno dejavnost:

• nadzira izvajanje študijskih programov 3. stopnje, raziskovalnega in razvojnega dela na Fakulteti, ki je sestavina nacionalnega programa visokega šolstva,
• nadzira vsebinsko delo Raziskovalnega sektorja,
• usklajuje temeljno in aplikativno raziskovalno delo na Fakulteti,
• vodi Znanstveno-raziskovalno komisijo,
• sodeluje pri pripravi programa dela in letnega poročila na področju znanstveno-raziskovalne dejavnosti,
• opravlja druge naloge, ki jih določita dekan ali Senat Fakultete,
• po pooblastilu dekana opravlja dela in naloge iz njegove pristojnosti.

 

53. člen

Prodekan za finančne zadeve in kakovost:

• nadzira izvajanje finančne politike Fakultete,
• nadzira delo Finančno-računovodskega sektorja,
• sodeluje s predsednikom UO in vodjem Finančno-računovodskega sektorja,
• vodi Komisijo za kakovost in akreditacijo,
• nadzira in usklajuje sistem za zagotavljanje kulture kakovosti na Fakulteti za vsa področja delovanja Fakultete,
• sodeluje pri pripravi programa dela in letnega finančnega poročila,
• opravlja druge naloge, ki jih določita dekan ali Senat Fakultete,
• po pooblastilu dekana opravlja dela in naloge iz njegove pristojnosti.

 

8.1.3       Kolegij dekana

54. člen

Kolegij dekana je posvetovalni organ, ki ga sestavljajo dekan, prodekani in tajnik, ki predstavljajo vodstvo Fakultete.

Kolegij dekana:

• obravnava kadrovsko, študijsko, študentsko, raziskovalno in gospodarsko problematiko Fakultete,
• tekoče spremlja finančno poslovanje Fakultete,
• sodeluje pri pripravi programa dela in letnega poročile Fakultete,
• oblikuje predloge in stališča za Upravni odbor, Senat in druge organe in delovna telesa Fakultete,
• obravnava daljše službene odsotnosti delavcem na raziskovalnih delovnih mestih in mladim raziskovalcem,
• izmenjuje informacije o tekočih zadevah

Na seje Kolegija dekana se lahko povabi, glede na obravnavano področje, predsednika UO, vodjo FRS, predsednika ŠS, sindikalnega zaupnika ali druge zaposlene.

Seje kolegija dekana so praviloma tedenske.

Razširjeni kolegij dekana je posvetovalno telo, ki ga poleg vodstva Fakultete sestavljajo tudi predstojniki kateder in predsednik Študentskega sveta. Dekan sklicuje razširjeni kolegij dekana po potrebi.

 

8.2             Senat Fakultete

55. člen

Senat je najvišji strokovni organ Fakultete.

Za člane Senata Fakultete so lahko izvoljeni zaposleni z nazivom visokošolskega učitelja ali/in znanstvenega delavca, ki so na Fakulteti zaposleni za najmanj polovični delovni čas, in študentje.

Skladno z določilom Statuta Univerze v Ljubljani o enakopravni zastopanosti vseh znanstvenih disciplin in strokovnih področij Fakultete ima Senat Fakultete največ 33 članov, s tem da mora biti najmanj petina članov Senata Fakultete iz vrst študentov.

Sestava članov Senata je določena glede na število delovnih mest na posamezni katedri.

Katedre z vsaj sedmimi zaposlenimi z nazivom visokošolskega učitelja ali/in znanstvenega delavca, ki so na Fakulteti zaposleni za najmanj polovični delovni čas, imajo po tri člane v Senatu Fakultete.

Katedre z manj kot sedmimi zaposlenimi z nazivom visokošolskega učitelja ali/in znanstvenega delavca, ki so na Fakulteti zaposleni za najmanj polovični delovni čas, imajo po enega člana v Senatu Fakultete.

Število članov Senata Fakultete s posamezne katedre se določi s sklepom Senata pred začetkom postopka kandidiranja in volitev članov Senata Fakultete.

Dekan Fakultete je član Senata po položaju.

 

56. člen

Člane Senata Fakultete voli Akademski zbor Fakultete za dobo štirih let.

Predstavnike študentov Fakultete v Senatu voli Študentski svet Fakultete za mandatno dobo enega leta.

Način volitev članov Senata Fakultete iz vrst študentov določa pravilnik, ki ga sprejme Študentski svet Univerze v Ljubljani.

 

8.2.1       Volitve članov Senata Fakultete

57. člen

Postopek za volitve članov Senata se začne najmanj šest mesecev pred iztekom mandata članov Senata Fakultete.

Sklep o izvedbi volitev članov Senata Fakultete izda dekan.

Postopek vodi Kadrovska komisija.

Za administrativno-upravne zadeve je pristojen tajnik Fakultete.

 

58. člen

Za člane Senata Fakultete izmed zaposlenih na Fakulteti lahko kandidirajo zaposleni z nazivom visokošolskega učitelja ali/in znanstvenega delavca, ki so na Fakulteti zaposleni za najmanj polovični delovni čas.

Vsaka katedra v roku, določenem s sklepom dekana o izvedbi volitev članov Senata, predlaga Akademskemu zboru v izvolitev toliko kandidatov za člane Senata, kolikor je opredeljeno v 55. členu teh Pravil.

Katedre predlagajo Akademskemu zboru kandidate za člane Senata iz vrst visokošolskih učiteljev ali/in znanstvenih delavcev, ki so podali pisno soglasje h kandidaturi.

Glasovanje o kandidatih, ki jih namerava katedra predlagati za člane Senata poteka na katedri. Glasujejo lahko samo člani katedre z nazivom visokošolskega učitelja ali/in znanstvenega delavca, ki so na Fakulteti zaposleni za najmanj polovični delovni čas. Glasovanje je tajno.

Po končanem glasovanju se na listo kandidatov za člane Senata s posamezne katedre uvrsti le tisti kandidat oziroma kandidati, ki prejmejo največ glasov.

V primeru, da dva ali več kandidatov prejmejo enako število glasov in zato po številu prejetih glasov ne bi bilo možno oblikovati liste kandidatov za člane Senata s posamezne katedre, se izvede drugi in po potrebi še tretji krog tajnega glasovanja samo za tiste kandidate z enakim številom glasov, zaradi katerih ne bi bilo možno oblikovati liste kandidatov za člane Senata s posamezne katedre. Če niti po tretjem krogu glasovanja ni možno oblikovati liste kandidatov za člane Senata s posamezne katedre, se izbira med kandidati, ki so v zadnjem krogu glasovanja prejeli enako število glasov, opravi z žrebom.

Predstojniki kateder izglasovane predloge kandidatov za člane Senata Fakultete in pisna soglasja kandidatov h kandidaturi, pošljejo Kadrovski komisiji kot liste kandidatov za člane Senata Fakultete. Lista kandidatov za člane Senata Fakultete mora vsebovati ime katedre in imena ter priimke izglasovanih kandidatov.

Kadrovska komisija na seji pregleda liste kandidatov posameznih kateder in potrjene izroči predsedniku Akademskega zbora v zaprti kuverti z oznako »Predlog članov Senata Fakultete«. Potrjene liste kandidatov za člane Senata Fakultete vsebujejo ime katedre, imena in priimke predlaganih kandidatov ter njihove nazive.

 

59. člen

Predsednik Akademskega zbora v roku, določenem v sklepu dekana, po prejemu potrjenih list kandidatov za člane Senata Fakultete skliče sejo Akademskega zbora in zbora strokovnih delavcev Fakultete.

Akademski zbor in zbor strokovnih delavcev na tajnih volitvah voli člane Senata Fakultete iz vrst visokošolskih učiteljev in/ali znanstvenih sodelavcev. Študentje, ki so člani akademskega zbora, pri teh volitvah nimajo glasovalne pravice. Pravico do glasovanja imajo samo člani Akademskega zbora in zbora strokovnih delavcev, ki so zaposleni na Fakulteti.

Predčasno glasovanje ali glasovanje s pooblastilom ni možno.

 

60. člen

Tajno glasovanje o predlogih članov Senata Fakultete izvede tričlanska volilna komisija, ki jo na predlog predsednika Akademskega zbora, izvoli Akademski zbor na seji.

Glasovnica za tajne volitve članov Senata Fakultete vsebuje:

• zaporedne številke pred priimki in imeni predlaganih kandidatov po abecednem redu priimkov (z navedbo katedre),
• navodilo o načinu glasovanja,
• datum glasovanja,
• pečat Fakultete.

Član Akademskega zbora in zbora strokovnih delavcev glasuje tako, da obkroži številko pred imenom kandidata.

Akademski zbor in zbor strokovnih delavcev Fakultete sklepa o predlogih za člane Senata Fakultete veljavno, če je oddala glasovnice vsaj četrtina članov Akademskega zbora in zbora strokovnih delavcev Fakultete, ki imajo pravico do glasovanja o predlogih za člane Senata Fakultete.

Če posamezni kandidati za člane Senata Fakultete niso bili izvoljeni, se postopek volitev kandidatov ponovi skladno s temi pravili.

Po opravljenih volitvah članov Senata Fakultete volilna komisija javno razglasi rezultat volitev in ga posreduje predsedniku Akademskega zbora, ki na osnovi rezultatov razglasi sklep o izglasovanih članih Senata Fakultete.

Sklep Akademskega zbora o izvoljenih članih Senata Fakultete s posameznih kateder se javno objavi po elektronski pošti.

Senat Fakultete se konstituira skladno z rokovnikom volilnih opravil za člane Senata Fakultete na konstitutivni seji, ki jo skliče dekan.

 

61. člen

V primeru, da članu Senata Fakultete preneha delovno razmerje na Fakulteti, mu preneha tudi članstvo v Senatu Fakultete.

Dekan v tem primeru izda sklep o nadomestnih volitvah člana Senata Fakultete.

Nadomestne volitve se izvedejo samo na katedri, s katere je član Senata Fakultete, ki mu je prenehalo članstvo, po enakem postopku, kot je določen za redne volitve članov Senata Fakultete.

 

62. člen

Če Akademski zbor do izteka mandata članov Senata Fakultete ne izvoli novih članov Senata Fakultete, opravlja funkcijo Senata Fakultete Senat v stari sestavi.

 

8.2.2       Delovno področje Senata Fakultete

63. člen

Seje senata Fakultete sklicuje in vodi dekan.

Senat Fakultete razpravlja in sklepa o strokovnih vprašanjih s področja raziskovalne in razvojne, umetniške ter izobraževalne dejavnosti Fakultete.

Senat Fakultete:

1. sprejme pravila Fakultete, ki morajo biti usklajena s Statutom Univerze v Ljubljani,
2. predlaga Senatu Univerze v sprejem študijske programe za pridobitev izobrazbe in za izpopolnjevanje,
3. daje soglasje k merilom za vrednotenje dela visokošolskih učiteljev in visokošolskih in raziskovalnih sodelavcev članice,
4. sprejema programe neformalnega izobraževanja,
5. v postopku izvolitve v naziv visokošolskega učitelja, znanstvenega delavca ter visokošolskega in raziskovalnega sodelavca imenuje poročevalce o usposobljenosti kandidata,
6. voli v naziv visokošolski učitelj, znanstveni delavec ter visokošolski in raziskovalni sodelavec, razen v naziv redni profesor in znanstveni svetnik,
7. predlaga Senatu Univerze kandidate za izvolitev v naziv redni profesor in znanstveni svetnik,
8. sprejme letni program dela in letno poročilo Fakultete,
9. za študijske programe prve in druge stopnje določi pogoje za mentorja, postopek prevzema, izdelave, zagovora in ocene zaključnega dela,
10. odloča o morebitnem odvzemu vseh strokovnih in znanstvenih naslovov na študijskih programih, ki jih je izvajala Fakulteta, po katerem je diplomant pridobil naslov, razen o odvzemu znanstvenega naslova doktor znanosti.
11. imenuje komisijo za spremljanje doktorskega študenta,
12. odloča o podaljšanju roka veljavnosti teme doktorske disertacije,
13. predlaga Senatu Univerze v potrditev teme doktorskih disertacij,
14. sprejema oceno doktorske disertacije in imenuje komisijo za zagovor predložene doktorske disertacije,
15. imenuje delovna telesa Senata Fakultete,
16. oblikuje predloge za univerzitetna priznanja in določi vsakoletne dobitnike fakultetnih nagrad in priznanj,
17. obravnava mnenja Študentskega sveta Fakultete s področja njegove pristojnosti,
18. zagotavlja spremljanje kakovosti izobraževalne, znanstvenoraziskovalne in strokovne dejavnosti in sprejme samoevalvacijsko poročilo,
19. sklepa o številu vpisnih mest na dodiplomskih in podiplomskih študijskih programih,
20. predlaga Univerzi kandidate za rektorja, prorektorje in člane komisij,
21. kot drugostopenjski organ dokončno odloča o pritožbah študentov v študijskih zadevah, ko gre za pritožbo zoper odločbo organa Fakultete na prvi stopnji,
22. ustanavlja, ukinja ali spreminja organizacijske enote in podenote Fakultete,
23. daje soglasje o študijski odsotnosti pedagoga nad 30 dni,
24. opravlja druge naloge in odloča v drugih zadevah, za katere ni določeno, da o njih odloča drug organ Fakultete.

 

64. člen

Senat Fakultete obravnava in sklepa o vprašanjih iz svoje pristojnosti na sejah, izjemoma pa tudi na dopisnih sejah po elektronski pošti.

Seje Senata Fakultete sklicuje dekan praviloma enkrat mesečno oz. na zahtevo posamezne katedre ali stalnega delovnega telesa Senata. Sklic seje Senata lahko predlagata tudi Upravni odbor ali Študentski svet Fakultete.

Na sejah Senata sodelujejo brez pravice glasovanja prodekani, če niso izvoljeni za člane Senata Fakultete, in tajnik Fakultete.

Na sejah Senata sodelujejo brez pravice glasovanja, če niso izvoljeni člani Senata Fakultete, tudi predsednik Upravnega odbora, predsednik Kadrovske komisije in predsednik Komisije za kakovost.

 

65. člen

Na seji Senata Fakultete se piše zapisnik, ki ga podpiše dekan Fakultete.

Če sejo vodi prodekan po pooblastilu dekana, zapisnik podpiše prodekan.

Zapisnikar na seji Senata Fakultete je tajnica vodstva. Zapisniki Senata Fakultete z vsemi prilogami se hranijo v arhivu Tajništva Fakultete.

 

66. člen

Senat Fakultete je sklepčen, če je na seji prisotna več kot polovica članov Senata Fakultete.

Senat Fakultete sprejema sklepe z več kot polovico oddanih glasov prisotnih članov na seji, oziroma z več kot polovico glasov vseh članov, če se glasuje na dopisni seji Senata Fakultete.

 

8.2.3       Delovna telesa Senata Fakultete

67. člen

Delovna telesa Senata Fakultete so:

• Študijska komisija,
• Znanstveno-raziskovalna komisija,
• Kadrovska komisija,
• Komisija za kakovost in akreditacijo,
• Komisija za priznavanje tujega izobraževanja za namen nadaljevanja izobraževanja.

Senat Fakultete lahko ustanovi še druga delovna telesa.

Sestava in število delovnih teles Senata, njegove naloge, pooblastila ter trajanje mandata članov komisij oziroma delovnih teles določi Senat Fakultete s sklepom o ustanovitvi, če ni s temi Pravili drugače določeno.

Študijska komisija, Znanstveno-raziskovalna komisija in Kadrovska komisija so zaradi kontinuitete delovanja praviloma sestavljene tako, da je polovica članov iz prejšnjega mandata in polovica novih članov.

Mandat delovnih teles je štiri leta.

 

68. člen

Člani delovnih teles na prvi seji izvolijo predsednika in njegovega namestnika, če ni s temi Pravili drugače določeno.

Seje sklicuje predsednik.

Delovna telesa so sklepčna, če je na seji navzočih več kot polovica članov. Sklep je sprejet, če zanj glasuje večina navzočih članov.

 

69. člen

O sejah se piše zapisnik, ki ga podpiše predsednik.

Zapisnikar na seji je strokovni delavec Fakultete. Zapisnik se pošlje članom delovnih teles in predstojnikom kateder po elektronski pošti. Zapisniki z vsemi prilogami se arhivirajo v Tajništvu Fakultete.

 

8.2.3.1     Študijska komisija

70. člen

Študijska komisija ima 7 članov:

• 6 članov iz vrst visokošolskih učiteljev Fakultete,
• 1 člana iz vrst študentov.

Komisiji predseduje prodekan za pedagoško dejavnost, ki je član komisije po položaju.

Njegovega namestnika izvoli komisija izmed članov.

Člane komisije predlaga Senatu v imenovanje prodekan za pedagoško dejavnost, člana iz vrst študentov imenuje Študentski svet Fakultete.

Na sejah brez pravice glasovanja sodeluje vodja Študijskega sektorja.

Študijska komisija:

• izvaja dolgoročne naloge v razvijanju študijskih programov Fakultete prve in druge stopnje (redni študij, izredni študij in študij na daljavo),
• pripravlja predloge novih študijskih programov prve in druge stopnje in predloge za spremembo in dopolnitev obstoječih,
• Senatu Fakultete predlaga razpis za vpis na študijske programe prve in druge stopnje (in pripravi predloge o omejitvi vpisa),
• določa predloge o uvedbi izbirnih predmetov,
• pripravlja mnenje Senatu za hitrejše napredovanje študenta, 
• pripravlja analize učinkovitosti študija ter predloge in ukrepe za učinkovitejši in sodobnejši študij na Fakulteti ter boljšo prehodnost študija,
• spremlja in daje pobude za izboljševanje pedagoškega dela,
• nadzira izvajanje organiziranega študijskega dela, obravnava študijske uspehe in skrbi za nemoteno izvedbo urnikov,
• Senatu Fakultete predlaga pravila na študijskih programih prve in druge stopnje: o študijskem redu, diplomskih delih, vzporednem študiju, prehodih med študijskimi programi, hitrejšem napredovanju študentov in druga,
• imenuje nadomestne izpraševalce in izpitne komisije,
• predlaga Senatu pogoje za napredovanje, prehode med študijskimi programi in dokončanje študija po prekinitvi,
• sklepa o kandidatih za hitrejše napredovanje,
• odloča o pravicah, ki izhajajo iz statusa študenta s posebnimi potrebami,
• odloča o vseh študijskih vprašanjih in vprašanjih statusa študentov,
• določa pogoje za vključitev v izobraževanje in prilagoditev programa študentom, ki se izobražujejo po interdisciplinarnem programu,
• usmerja, vodi in nadzoruje praktično izobraževanje študentov,
• pripravlja in spremlja izvajanje skupnih mednarodnih študijskih programov prve in druge stopnje,
• pripravlja in spremlja programe izmenjave študentov in učiteljev na študijskih programih prve in druge stopnje (ERASMUS, BASILEUS…),
• pripravi merila in kriterije za nagrade in priznanja študentom Fakultete ter izbere nagrajenca oziroma nagrajence Prešernove nagrade,
• predlaga Senatu kandidate za nagrade in priznanja s pedagoškega področja (Vidmarjeve nagrade),
• skrbi za promocijo študijskih programov prve in druge stopnje,
• imenuje predsednika in člana Komisije za reševanje vlog študentov na predlog prodekana za pedagoško dejavnost,
• opravlja druge naloge, ki sodijo v njen vsebinski okvir, ali jih določi Senat Fakultete.

Študijska komisija obravnava in sklepa o vprašanjih iz svoje pristojnosti na sejah, izjemoma pa tudi na dopisnih sejah po elektronski pošti.

Študijska komisija je sklepčna, če je na seji prisotna več kot polovica članov.

Študijska komisija sprejema sklepe z več kot polovico glasov prisotnih članov na seji, oziroma z več kot polovico glasov vseh članov, če se glasuje na dopisni seji.

 

8.2.3.1.1      Komisija za reševanje vlog študentov

71. člen

Komisija za reševanje vlog študentov je delovno telo Študijske komisije.

Komisija reševanje vlog študentov ima 3 člane:

• 2 člana iz vrst visokošolskih učiteljev Fakultete,
• 1 člana iz vrst študentov.

Komisijo vodi predsednik, ki ga imenuje Študijska komisija na predlog prodekana za pedagoško dejavnost. Člana iz vrst študentov imenuje Študentski svet Fakultete.

Na sejah brez pravice glasovanja sodeluje vodja Študijskega sektorja.

Komisija za reševanje vlog študentov:

• obravnava prošnje študentov za šesto opravljanje izpita na študijskih programih prve in druge stopnje,
• odloča o izjemnih primerih ponavljanja letnika in napredovanju študentov v višji letnik, če ti niso izpolnili vseh učnih obveznosti,
• rešuje druge individualne prošnje študentov, vezane za status študenta.

8.2.3.2     Znanstveno-raziskovalna komisija

72. člen

Znanstveno-raziskovalna komisija ima 6 članov:

• 5 članov iz vrst visokošolskih učiteljev in znanstvenih delavcev Fakultete,
• 1 člana iz vrst študentov doktorskega študija.

Komisiji predseduje prodekan za znanstveno-raziskovalno dejavnost, ki je član komisije po položaju. Njegovega namestnika izvoli komisija izmed članov.

Člane komisije predlaga Senatu v imenovanje prodekan za znanstveno-raziskovalno dejavnost.

Na sejah brez pravice glasovanja sodeluje vodja Študijskega sektorja.

Znanstveno-raziskovalna komisija:

• sodeluje pri razvijanju in izvedbi študijskih programov 3. stopnje,
• pripravlja predloge programov raziskovalnega in razvojnega dela,
• nadzira smotrno izkoriščanje in razvijanje raziskovalnih in razvojnih zmogljivosti Fakultete,
• pospešuje uvajanje študentov v raziskovalno delo in sodeluje pri pripravi meril in izbiri nagrajencev Prešernove nagrade,
• predlaga Senatu kandidate za Vodovnikove nagrade ter kandidate za državne nagrade v znanosti in kandidate za nagrado za življenjsko delo in vrhunske dosežke,
• obravnava predloge programov raziskovalnega in razvojnega dela in daje Senatu mnenje o njih,
• predlaga Senatu ustanovitev, preimenovanje ali ukinitev novega laboratorija,
• Senatu Fakultete predlaga razpis za vpis na doktorske študijske programe in pripravi predloge o omejitvi vpisa,
• obravnava predloge o uvedbi izbirnih predmetov na doktorskem študijskem programu,
• pripravlja analize učinkovitosti študija ter predloge in ukrepe za učinkovitejši in sodobnejši doktorski študij na Fakulteti,
• Senatu Fakultete predlaga pravila doktorskega študija,
• odloča o vseh študijskih in statusnih vprašanjih študentov doktorskega študija,
• določa pogoje za vključitev v izobraževanje in prilagoditev programa študentom, ki se izobražujejo po interdisciplinarnem doktorskem programu,
• rešuje prošnje doktorskih študentov,
• predlaga dekanu imenovanje gostujočih učiteljev,
• imenuje mentorje doktorskega študija,
• pripravi predlog članov komisije za oceno primernosti teme doktorske disertacije,
• predlaga Senatu imenovanje mentorjev pri izdelavi doktorskih disertacij, oceno predložene teme doktorske disertacije, imenovanje komisije za oceno doktorske disertacije, oceno doktorske disertacije in imenovanje komisije za zagovor doktorske disertacije,
• pripravlja in spremlja izvajanje skupnih in mednarodnih doktorskih študijskih programov,
• pripravlja in spremlja programe izmenjave študentov in učiteljev na doktorskem študiju (ERASMUS, MARIE CURIE…),
• opravlja druge naloge, ki sodijo v njen vsebinski okvir ali jih določijo sklepi Senata Fakultete.

Znanstveno-raziskovalna komisija obravnava in sklepa o vprašanjih iz svoje pristojnosti na sejah, izjemoma pa tudi na dopisnih sejah po elektronski pošti.

Znanstveno-raziskovalna komisija je sklepčna, če je na seji prisotna več kot polovica članov.

Znanstveno-raziskovalna komisija sprejema sklepe z več kot polovico glasov prisotnih članov na seji, oziroma z več kot polovico glasov vseh članov, če se glasuje na dopisni seji.

 

8.2.3.3     Kadrovska komisija

73. člen

Kadrovska komisija ima 6 članov:

• 5 članov iz vrst visokošolskih učiteljev in znanstvenih delavcev Fakultete,
• 1 člana iz vrst študentov.

Kadrovsko komisijo vodi predsednik, ki ima naziv rednega profesorja. Predsednik in namestnik sta izvoljena izmed članov Kadrovske komisije na prvi konstitutivni seji na predlog dekana.

Člane Kadrovske komisije iz vrst visokošolskih učiteljev in znanstvenih delavcev predlaga Senatu v imenovanje dekan, člana iz vrst študentov imenuje Študentski svet Fakultete.

Na sejah brez pravice glasovanja sodeluje vodja Kadrovske službe.

Kadrovska komisija:

• spremlja kadrovsko politiko Fakultete in posameznih organizacijskih enot in obvešča dekana o kadrovskih problemih,
• vodi celoten postopek volitev v nazive visokošolskih učiteljev in sodelavcev, znanstvenih delavcev in raziskovalnih sodelavcev, skladno s Statutom Univerze v Ljubljani in predlaga Senatu Fakultete posamezne izvolitve v naziv,
• zagotavlja enotno uporabo meril za izvolitve v naziv,
• predlaga Senatu imenovanje članov komisije za izdelavo strokovne ocene usposobljenosti kandidata,
• predlaga imenovanja oz. izvolitev članov Fakultete v delovna telesa Univerze v Ljubljani in državnih organov, če ni drugače opredeljeno s temi Pravili,
• sodeluje v kandidacijskih postopkih za volitve dekana in članov Senata Fakultete, rektorja in prorektorjev Univerze v Ljubljani,
• obravnava predlog kateder in posameznih pedagoških delavcev o programu strokovnega, pedagoškega izobraževanja ter raziskovalnega in razvojnega dela pedagoških delavcev in ga posreduje v sprejem Senatu Fakultete,
• obravnava predlog kateder in posameznih znanstvenih delavcev o programu strokovnega izobraževanja ter raziskovalnega in razvojnega dela znanstvenih delavcev in ga posreduje v sprejem Senatu Fakultete,
• daje mnenja, predloge in pripombe dekanu Fakultete o pomembnejših zadevah s področja kadrovske politike,
• sproti, predvsem pa ob letni analizi študija presoja, kako pedagoški in znanstveni delavci Fakultete izpolnjujejo pogoje za izvolitve v naziv ter predlaga dekanu Fakultete in Senatu ustrezne ukrepe,
• opravlja druge naloge, ki jih določi dekan ali Senat Fakultete.

Kadrovska komisija obravnava in sklepa o vprašanjih iz svoje pristojnosti na sejah, izjemoma pa tudi na dopisnih sejah po elektronski pošti.

Kadrovska komisija je sklepčna, če je na seji prisotna več kot polovica članov.

Kadrovska komisija sprejema sklepe z več kot polovico glasov prisotnih članov na seji, oziroma z več kot polovico glasov vseh članov, če se glasuje na dopisni seji.

 

8.2.3.4     Komisija za kakovost in akreditacijo

74. člen

Komisija za kakovost in akreditacijo ima 8 članov, in sicer:

• 6 članov iz vrst visokošolskih učiteljev in znanstvenih delavcev Fakultete,
• 1 člana iz vrst strokovnih delavcev Fakultete,
• 1 člana iz vrst študentov.

Komisiji predseduje prodekan za finančne zadeve in kakovost, ki je član komisije po položaju.

Njegovega namestnika izvoli komisija izmed članov na predlog dekana.

Člane komisije iz vrst visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in strokovnih delavcev Fakultete predlaga Senatu v imenovanje dekan, člana iz vrst študentov imenuje Študentski svet Fakultete.

Na sejah brez pravice glasovanja sodeluje tudi vodja Študijskega sektorja, če ni izvoljeni član Komisije za kakovost in akreditacijo.

Komisija za kakovost in akreditacijo:

• opredeljuje vizije in poslanstva Fakultete ter jih predlaga Senatu Fakultete v potrditev,
• pripravlja samooceno kakovosti raziskovalnega, pedagoškega in administrativnega dela ter študentskih aktivnosti na Fakulteti in njihovo skladnost z vizijo Fakultete in Univerze v Ljubljani ter sodeluje pri pripravi letnega poročila,
• pripravlja akcijske načrte in ukrepe za izboljšave,
• oblikuje načrt strateške prenove Fakultete v skladu z mednarodnimi usmeritvami,
• vodi postopek za pridobitev akreditacije,
• opravlja druge naloge, ki sodijo v njen vsebinski okvir, ali jih določi Senat Fakultete.

Komisija za kakovost in akreditacijo obravnava in sklepa o vprašanjih iz svoje pristojnosti na sejah, izjemoma pa tudi na dopisnih sejah po elektronski pošti.

Komisija za kakovost in akreditacijo je sklepčna, če je na seji prisotna več kot polovica članov.

Komisija za kakovost in akreditacijo sprejema sklepe z več kot polovico glasov prisotnih članov na seji, oziroma z več kot polovico glasov vseh članov, če se glasuje na dopisni seji.

 

8.2.3.5     Komisija za priznavanje tujega izobraževanja za namen nadaljevanja izobraževanja

75. člen

Komisija za priznavanje tujega izobraževanja za namen nadaljevanja izobraževanja ima 5 članov, in sicer:

• 4 člane iz vrst visokošolskih učiteljev Fakultete,
• 1 člana iz vrst študentov.

Člane Komisije za priznavanje tujega izobraževanja za namen nadaljevanja izobraževanja iz vrst visokošolskih učiteljev predlaga prodekan za pedagoško dejavnost, člana iz vrst študentov imenuje Študentski svet Fakultete.

Komisijo vodi predsednik, ki je izmed članov izvoljen na konstitutivni seji na predlog prodekana za pedagoško dejavnost.

Komisija pripravlja predloge za priznavanje tujega izobraževanja, v skladu z določili Zakona o vrednotenju izobraževanja, in jih posreduje v potrditev Senatu.

Komisija za priznavanje tujega izobraževanja obravnava in sklepa o vprašanjih iz svoje pristojnosti na sejah, izjemoma pa tudi na dopisnih sejah po elektronski pošti.

Komisija za priznavanje tujega izobraževanja je sklepčna, če je na seji prisotna več kot polovica članov.

Komisija za priznavanje tujega izobraževanja sprejema sklepe z več kot polovico glasov prisotnih članov na seji, oziroma z več kot polovico glasov vseh članov, če se glasuje na dopisni seji.

 

8.3             Akademski zbor in zbor strokovnih delavcev

76. člen

Akademski zbor Fakultete sestavljajo vsi zaposleni z nazivom visokošolski učitelj, znanstveni delavec ter visokošolski in raziskovalni sodelavec ter študenti, in sicer tako, da je njihovo število najmanj ena petina članov akademskega zbora.

Pri delu Akademskega zbora sodelujejo vsi zaposleni strokovni delavci.

Člani Akademskega zbora, razen tistih iz vrst študentov, morajo biti na Fakulteti zaposleni za najmanj polovični delovni čas.

Predstavnike študentov v Akademskem zboru voli Študentski svet Fakultete. Način volitev predstavnikov študentov, ki sodelujejo v Akademskem zboru, določi pravilnik, ki ga sprejme Študentski svet Univerze.

Mandatna doba predstavnikov študentov v Akademskem zboru je eno leto.

Če se članu Akademskega zbora spremeni status tako, da ne bi več mogel biti član Akademskega zbora, mu članstvo v Akademskem zboru preneha.

 

77. člen

Akademski zbor obravnava poročila dekana Fakultete in drugih organov Fakultete o delu Fakultete ter daje predloge in pobude Senatu Fakultete. V razpravi in odločanju o tem sodelujejo tudi predstavniki študentov Fakultete.

Akademski zbor skupaj z zborom strokovnih delavcev na tajnih volitvah voli člane Senata Fakultete iz vrst visokošolskih učiteljev in/ali znanstvenih sodelavcev. Študentje, ki so člani Akademskega zbora, pri teh volitvah nimajo glasovalne pravice.

 

78. člen

Akademski zbor se prvič konstituira na seji, ki jo skliče dekan Fakultete.

Predsednika in namestnika predsednika Akademskega zbora izvolijo člani Akademskega zbora na konstitutivni seji Akademskega zbora.

Predsednika Akademskega zbora izvolijo člani Akademskega zbora, na predlog dekana, izmed rednih profesorjev Fakultete, ki so člani Akademskega zbora.

Namestnika predsednika Akademskega zbora izvolijo člani Akademskega zbora, na predlog predsednika Akademskega zbora, izmed članov Akademskega zbora Fakultete.

Konstitutivno sejo Akademskega zbora skliče dekan, ki tudi predlaga dnevni red za to sejo in vodi sejo zbora do izvolitve predsednika.

Mandatna doba predsednika in namestnika predsednika Akademskega zbora je štiri leta.

 

79. člen

Akademski zbor obravnava in sklepa o vprašanjih iz svoje pristojnosti na javnih sejah, izjemoma pa tudi na dopisnih sejah po elektronski pošti.

 

80. člen

Akademski zbor je sklepčen, če je na seji navzoča vsaj petina članov.

Akademski zbor sprejema poročila in sklepe z več kot polovico glasov na seji navzočih članov oziroma, če na dopisni seji glasuje vsaj četrtina vseh članov.

 

81. člen

Seje Akademskega zbora sklicuje in vodi predsednik Akademskega zbora, v njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika Akademskega zbora.

Akademski zbor se sestane najmanj enkrat letno. Sklic seje Akademskega zbora lahko predlagajo: dekan, Senat, Upravni odbor, vsaj 30 članov Akademskega zbora ali Študentski svet Fakultete.

 

82. člen

O sejah Akademskega zbora se vodi zapisnik, ki ga podpiše predsednik oz. namestnik, kadar ta sejo vodi.

Zapisnikarja in overitelje zapisnika imenuje predsednik na seji Akademskega zbora.

Zapisnik se pošlje vsem naslovnikom Fakultete po elektronski pošti in se arhivira v Tajništvu Fakultete.

 

8.4             Upravni odbor Fakultete

83. člen

Upravni odbor Fakultete odloča o gospodarjenju s sredstvi, pridobljenimi z drugo (tržno) dejavnostjo Fakultete in skrbi za nemoteno materialno poslovanje Fakultete v primerih, ko le-ta nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun.

 

84. člen

Upravni odbor:

• sprejema letni program dela Fakultete za drugo (tržno) dejavnost in program razvoja Fakultete ter spremlja njuno uresničevanje,
• sprejema Letno poročilo s poročilom o kakovosti in finančno poročilo Fakultete,
• spremlja pritok sredstev za izvajanje nacionalnega programa raziskovalnega in razvojnega dela, 
• nadzira upravljanje s premoženjem Fakultete in sprejema sklepe o upravljanju premoženja Fakultete,
• sprejema načrt investicijskih vlaganj in nadzira uresničevanje tega načrta,
• odloča o odtujitvi ali obremenitvi nepremičnin Fakultete ali opreme večje vrednosti ob predhodnem soglasju Upravnega odbora Univerze v Ljubljani,
• določa prispevke za študij in druge storitve, če niso ali so samo deloma financirane v okviru nacionalnega programa,
• določa cenik storitev za drugo (tržno) dejavnost,
• daje mnenja Senatu Fakultete o vseh vprašanjih, ki imajo za posledico porabo finančnih sredstev, pridobljenih iz druge (tržne) dejavnosti,
• sprejema pravila o finančnem poslovanju organizacijskih enot Fakultete iz druge (tržne) dejavnosti,
• imenuje delovna telesa iz svojih pristojnosti,
• sprejema druge odločitve v zvezi z materialnim poslovanjem Fakultete in skrbi, da se izpolnjujejo izhodišča in odločitve Upravnega odbora Univerze v Ljubljani.

 

85. člen

Upravni odbor ima 7 članov:

• 5 članov Upravnega odbora izhaja iz vrst visokošolskih učiteljev in znanstvenih delavcev, ki so zaposleni na Fakulteti s polnim delovnim časom,
• en član Upravnega odbora je predstavnik študentov,
• en član Upravnega odbora izhaja iz vrst strokovno-administrativnih in tehničnih delavcev, zaposlen na Fakulteti s polnim delovnim časom.

Pri delu Upravnega odbora sodelujejo brez pravice glasovanja dekan, prodekani in tajnik. Pri delu Upravnega odbora sodeluje brez pravice glasovanja, če ni izvoljeni član Upravnega odbora, tudi vodja Finančno-računovodskega sektorja.

Člane Upravnega odbora imenuje Senat Fakultete na predlog dekana, razen predstavnika študentov.

Člana Upravnega odbora iz vrst strokovno-administrativnih in tehničnih delavcev predlaga dekanu tajnik.

Člana Upravnega odbora iz vrst študentov imenuje Študentski svet Fakultete.

Mandatna doba članov Upravnega odbora je vezana na mandat dekana, razen za predstavnika študentov, katerega mandatna doba je eno leto. Člani so po preteku mandata lahko ponovno imenovani.

 

86. člen

Upravni odbor se konstituira na seji, ki jo skliče dekan.

Upravni odbor vodi predsednik, ki je izvoljen na konstitutivni seji izmed članov UO na predlog dekana.

V odsotnosti predsednika vodi Upravni odbor namestnik predsednika, ki je izvoljen na konstitutivni seji izmed članov UO na predlog dekana.

 

87. člen

Upravni odbor odloča na sejah, izjemoma pa lahko odloča na dopisnih sejah po elektronski pošti.

Seje Upravnega odbora sklicuje predsednik. V odsotnosti predsednika sklicuje in vodi seje namestnik predsednika.

Seja Upravnega odbora je sklepčna, če je navzoča večina članov Upravnega odbora.

Upravni odbor sprejema sklepe z večino glasov na seji navzočih članov, oziroma če na dopisni seji glasuje več kot polovica članov.

 

88. člen

O sejah Upravnega odbora se vodi zapisnik, ki ga podpiše predsednik.

Zapisnikar na seji je tajnica vodstva.

 

8.5             Razširjeni upravni odbor

89. člen

Razširjeni upravni odbor Fakultete je posvetovalni organ dekana, ki spremlja študijske programe Fakultete na dodiplomskem in podiplomskem študiju, znanstveno-raziskovalno delo učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev Fakultete ter druge aktivnosti Fakultete ter ugotavlja potrebe gospodarstva in jih usklajuje z možnostmi Fakultete.

Razširjeni upravni odbor svoje ugotovitve in predloge pošlje Senatu Fakultete.

 

90. člen

Razširjeni upravni odbor ima 18 članov, in sicer:

• 6 članov   predstavniki gospodarstva,
• 7 članov   člani Upravnega odbora FE,
• 5 članov   dekan, prodekani, tajnik.

Predstavniki gospodarstva imajo namestnike.

 

91. člen

Kandidate za člane Razširjenega upravnega odbora iz vrst predstavnikov gospodarstva predlagajo in volijo člani Senata Fakultete; izvoljeni so kandidati, ki so prejeli večje število glasov. Mandatna doba teh članov je 4 leta.

 

92. člen

Razširjeni upravni odbor se konstituira na seji, ki jo skliče predsednik Upravnega odbora. Razširjeni upravni odbor vodi predsednik, ki je izmed članov - predstavnikov gospodarstva, izvoljen na konstitutivni seji na predlog predsednika Upravnega odbora. Namestnik predsednika je predsednik Upravnega odbora Fakultete.

 

93. člen

Seje Razširjenega upravnega odbora sklicuje predsednik. V odsotnosti predsednika sklicuje in vodi seje namestnik predsednika.

Upravni odbor odloča na sejah, izjemoma pa lahko odloča na dopisnih sejah po elektronski pošti.

Seja je sklepčna, če je navzoča večina članov.

Razširjeni upravni odbor sprejema sklepe z večino navzočih članov, oziroma če na dopisni seji glasuje več kot polovica članov.

 

94. člen

O sejah Razširjenega upravnega odbora se vodi zapisnik, ki ga podpiše predsednik. Zapisnikar na seji je tajnica vodstva. Zapisnik se pošlje zunanjim članom Razširjenega upravnega odbora, in objavi na intranetu.

 

8.6             Študentski svet

95. člen

Študentski svet Fakultete je organ študentov Fakultete.

Študentski svet ima najmanj 9 članov, ki jih izmed sebe izvolijo študentje Fakultete.

Mandat članov študentskega sveta Fakultete traja eno leto. Član študentskega sveta je lahko ponovno izvoljen.

Način volitev članov Študentskega sveta Fakultete določi poseben pravilnik, ki ga sprejme Študentski svet Univerze v Ljubljani.

 

96. člen

Na prvi seji Študentskega sveta, ki jo skliče dekan Fakultete, izvolijo člani Študentskega sveta izmed sebe predsednika in podpredsednika ter njuna namestnika, ki zastopata in predstavljata študente Fakultete v Študentskem svetu Univerze v Ljubljani.

 

97. člen

Študentski svet Fakultete deluje na sejah, ki jih sklicuje predsednik Študentskega sveta, izjemoma pa tudi na dopisnih sejah po elektronski pošti.

Študentski svet je sklepčen, če je navzoča večina članov. Študentski svet odloča z večino glasov navzočih članov, oziroma z več kot polovico glasov vseh članov, če se glasuje na dopisni seji.

 

98. člen

Študentski svet Fakultete:

1. podaja mnenja in predloge o vseh zadevah, ki se nanašajo na pravice in dolžnosti študentov,
2. daje mnenje o pedagoškem delu v postopkih izvolitve v naziv visokošolskih učiteljev ter visokošolskih in raziskovalnih sodelavcev,
3. oblikuje mnenja študentov članice za Študentski svet Univerze,
4. voli člane organov Fakultete ter predlaga kandidate za delovna telesa iz vrst študentov, kadar je tako določeno s temi Pravili.

Študentski svet v sodelovanju s skupnostjo študentov Fakultete sprejema in izvaja program interesnih dejavnosti študentov Fakultete.

 

99. člen

O sejah Študentskega sveta se piše zapisnik, ki ga podpiše predsednik, v primeru njegove odsotnosti pa podpredsednik.

Zapisnik se objavi na spletni strani Študentskega sveta. Zapisniki študentskega sveta se arhivirajo v pisarni Študentskega sveta.

 

9.             IZOBRAŽEVALNO DELO FAKULTETE

100. člen

Študij na Fakulteti poteka v okviru nacionalnega programa visokega šolstva, po študijskih programih, ki jih sprejme Senat Fakultete s soglasjem Senata Univerze v Ljubljani.

Soglasje Senata Univerze v Ljubljani je potrebno, kadar program za pridobitev izobrazbe ni zajet v nacionalnem programu visokega šolstva, ima pa potrdilo o njegovem uspešnem zaključku značaj javne listine.

 

101. člen

Študij se izvaja kot redni ali izredni, skladno s Statutom UL.

 

9.1             Študijski programi

9.1.1       Študijski programi za pridobitev izobrazbe

102. člen

Fakulteta izvaja študijske programe za pridobitev izobrazbe, ki se izkazuje z diplomo Univerze v Ljubljani. Ti študijski programi so navedeni v Prilogi št. 4 teh Pravil.

Po opravljenih študijskih obveznostih izda Univerza v Ljubljani študentu diplomo, ki je javna listina. Oblika ter postopek izdaje diplome in potrdila sta določena s pravilnikom.

Diploma vsebuje navedbo Fakultete, študijski program, stopnjo izobraževanja in strokovni naslov, ki se podeljuje.

Diploma ima zaporedno številko, datum izdaje, pečat Univerze v Ljubljani ter podpisa rektorja Univerze v Ljubljani in dekana Fakultete.

Sestavni del diplomske listine je priloga k diplomi.

Priloga k diplomi se izda v slovenščini in v angleščini na obrazcu, ki ga predpiše minister, pristojen za visoko šolstvo.

 

9.1.2       Študijski programi za izpopolnjevanje

103. člen

Študijski programi za izpopolnjevanje so oblika vseživljenjskega učenja in so namenjeni predvsem za izpopolnjevanje, dopolnjevanje, poglabljanje in posodabljanje znanja.

Kandidatu, ki je opravil vse obveznosti po študijskem programu za izpopolnjevanje, se izda potrdilo, ki ga podpišeta dekan in rektor ter je javna listina.

 

9.1.3       Ostale oblike izobraževanja

104. člen

Fakulteta poleg programov za pridobitev izobrazbe in izpopolnjevanje organizira tudi programe obštudijske dejavnosti, različne oblike neformalnega učenja, na primer tečaje, poletne šole, programe usposabljanja ipd., če to ne ovira izvajanja študijskih programov za pridobitev izobrazbe, skladno s Statutom UL.

O uspešno opravljenem izobraževanju iz prvega odstavka se lahko izda potrdilo, ki ga podpiše dekan.

 

9.2             Študijske obveznosti in trajanje študija

105. člen

Obseg študijskih obveznosti in njihovo trajanje sta urejena v posameznem študijskem programu.

 

9.3             Učni jezik

106. člen

Učni jezik na Fakulteti je slovenski, z izjemami, ki jih ureja Statut UL.

V tujem jeziku se lahko izvajajo študijski programi v skladu z zakonom in jezikovno strategijo Univerze.

Zaključna dela so napisana v slovenskem jeziku ali v tujem jeziku v skladu z jezikovno strategijo univerze.

Univerza v jezikovni strategiji opredeli skrb za razvoj slovenščine kot strokovnega oziroma znanstvenega jezika.

 

9.4             Študijsko leto

107. člen

Študijsko leto se začne 1. oktobra in konča 30. septembra, organizirani pedagoški del (predavanja, vaje, seminarji) študija poteka v skladu s študijskim koledarjem (skupaj 30 tednov).

 

9.5             Študijski koledar

108. člen

Študijski koledar za naslednje študijsko leto sprejme Senat Univerze najpozneje do konca maja tekočega študijskega leta ter z njim določi razpored organiziranega pedagoškega dela in izpitna obdobja. To je okvir, ki ga Fakulteta lahko prilagaja glede na specifiko izvajanja pedagoškega procesa, obseg pa mora ostati nespremenjen.

S študijskim koledarjem Fakultete, ki ga sprejme Senat Fakultete, se določijo razpored organiziranega pedagoškega dela (predavanja, vaje, seminarji) in izpitna obdobja.

 

9.6             Vpis

9.6.1       Pogoji za vpis

109. člen

Vpisni pogoji so določeni v posameznih študijskih programih.

 

9.6.2       Upoštevanje pridobljene izobrazbe v tujini pri vpisu

110. člen

Pogoje za vpis na študij za pridobitev izobrazbe izpolnjuje tudi, kdor je končal enakovredno izobraževanje v tujini.

Enakovrednost izobrazbe se ugotavlja v postopku priznavanja tujega izobraževanja za nadaljevanje izobraževanja. Postopek vodi pooblaščena oseba Univerze v Ljubljani, vsebinsko pa o priznanju v tujini pridobljene izobrazbe odloča Senat Fakultete oziroma Univerze v Ljubljani, skladno s temi Pravili in Statutom UL.

 

9.6.3       Razpis za vpis na študijske programe

111. člen

Postopek razpisa za vpis na študijske programe ureja Statut UL.

 

9.7             Študijski red

112. člen

Oblike študijskega procesa so določene s študijskimi programi in njihovimi enotami.

Oblike študijskega procesa, kjer se zahteva obvezna prisotnost študentov, so določene s študijskimi programi in njihovimi enotami.

 

113. člen

Če se na posamezen predmet študija vpiše pet ali manj kandidatov, se lahko študij izvaja v obliki individualnih konzultacij.

 

9.7.1       Preverjanje znanja

114. člen

Oblike preverjanja znanja so določene s študijskimi programi in njihovimi enotami.

Preverjanje znanja določa Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja ter izpitnem redu.

 

9.7.2       Napredovanje v višji letnik in ponovni vpis

115. člen

Napredovanje v višji letnik, ponovni vpis, hitrejše napredovanje in nadaljevanje študija po prekinitvi so opredeljeni s študijskimi programi in Statutom UL.

 

9.7.3       Diplomsko in magistrsko delo ter doktorska disertacija

116. člen

Diplomsko in magistrsko delo ter doktorsko disertacijo urejajo posamezni študijski programi in Statut UL.

 

9.7.4       Prehajanje med programi in med univerzami

117. člen

Prehajanje med študijskimi programi članic Univerze v Ljubljani in prehajanje med univerzami določa Statut Univerze v Ljubljani.

 

9.7.5       Vzporedni, interdisciplinarni študij in dvopredmetni študij

118. člen

Vzporedni in interdisciplinarni študij določa Statut Univerze v Ljubljani.

 

9.7.6       Individualni študij

119. člen

Individualni študij ureja Statut Univerze v Ljubljani

 

9.7.7       Skupni študijski programi

120. člen

Način izvajanja skupnih študijskih programov določa Statut UL.

 

10.         RAZISKOVALNO IN RAZVOJNO DELO

10.1         Raziskovalno in razvojno delo

121. člen

Raziskovalno in razvojno delo je temelj za kvalitetno izvajanje pedagoškega dela na Fakulteti in tvori z njim neločljivo celoto.

Poleg raziskovalnega in razvojnega dela, ki je neposredno vezano na izobraževalni proces in je sestavina nacionalnega programa visokega šolstva, izvaja Univerza v Ljubljani prek svojih članic tudi temeljno, razvojno in uporabno raziskovalno delo, ki je sestavina nacionalnega raziskovalnega in razvojnega programa, ali raziskovalnih programov Evropske unije.

Fakulteta izvaja tudi drugo raziskovalno delo po naročilu tretjih oseb javnega in zasebnega prava.

 

122. člen

Raziskovalno in razvojno delo na Fakulteti poteka v skladu z izhodišči in strategijo, ki jih sprejmeta Senat Fakultete in Upravni odbor.

 

123. člen

Učitelji, znanstveni delavci in sodelavci so dolžni svoje raziskovalno in razvojno delo opravljati v okviru Fakultete oziroma Univerze v Ljubljani.

Rektor lahko na predlog Senata Fakultete dovoli posameznemu učitelju, znanstvenemu delavcu in sodelavcu, da del raziskovalnega ali razvojnega dela izvaja zunaj Univerze v Ljubljani.

 

124. člen

Učitelji, znanstveni delavci in sodelavci so dolžni pristojnim službam Fakultete oz. uprave Univerze v Ljubljani posredovati podatke o svojem raziskovalnem in razvojnem delu, ki so potrebni za sprotno vodenje kadrovskih in drugih evidenc.

 

10.2         Svetovalno delo

125. člen

Učitelji, znanstveni delavci in sodelavci, ki redno in v celoti opravljajo svoje pedagoške in raziskovalne ter razvojne obveznosti, lahko opravljajo svetovalno delo.

Svetovalno delo iz prvega odstavka tega člena je dajanje pisnih in ustnih strokovnih mnenj in nasvetov uporabnikom zunaj Univerze v Ljubljani.

 

126. člen

O prevzemu konkretne svetovalne naloge mora učitelj, znanstveni delavec in sodelavec pisno obvestiti dekana.

 

11.         VISOKOŠOLSKI UČITELJI, ZNANSTVENI DELAVCI IN SODELAVCI

127. člen

Pedagoški proces na študijskih programih lahko vodijo samo visokošolski učitelji, ki imajo ustrezen naziv, skladno s Statutom UL.

 

11.1         Nazivi

128. člen

Nazive visokošolskih učiteljev, visokošolskih sodelavcev, znanstvenih delavcev in raziskovalnih sodelavcev ureja Statut UL.

 

11.2         Izvolitev v naziv

129. člen

Pogoje in postopke za izvolitev v naziv določa Statut UL.

Delavec, ki ni obnovil naziva, ki je pogoj za zasedbo delovnega mesta, na katerem je zaposlen, oziroma mu je bil naziv odvzet, ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dela, zaradi česar ne more izpolnjevati pogodbenih obveznosti.

 

11.3         Gostujoči učitelji

130. člen

Vključitev gostujočih učiteljev v pedagoško, raziskovalno in razvojno delo Fakultete opredeljuje Statut UL.

 

11.4         Sobotno leto

131. člen

Pravico do koriščenja sobotnega leta, nadomestilo plače in postopek odobritve določa Statut UL.

 

11.5         Pravice in dolžnosti učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev v pedagoškem delu

132. člen

Pravice in dolžnosti učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev v pedagoškem delu so opredeljene v Statutu UL.

 

12.         ŠTUDENTJE

12.1         Status

133. člen

Študent po Statutu UL je oseba, ki je vpisana na Univerzo v Ljubljani.

Status študenta opredeljuje Statut UL.

Status študenta se izkazuje s študentsko izkaznico Univerze v Ljubljani. Vsebino in obliko študentske izkaznice ureja poseben pravilnik.

 

12.2         Pravice in dolžnosti

134. člen

Študent ima pravice in dolžnosti, ki izhajajo iz Zakona o visokem šolstvu in Statuta UL.

 

12.3         Disciplinska odgovornost študentov

135. člen

Disciplinsko odgovornost študentov Univerze v Ljubljani ureja pravilnik, ki ga sprejme Senat Univerze v Ljubljani.

Pred sprejemom pravilnika o disciplinski odgovornosti študentov mora Senat pridobiti mnenje Študentskega sveta Univerze v Ljubljani.

 

136. člen

Disciplinska komisija I. stopnje za vodenje postopkov zaradi kršitev dolžnosti in neizpolnjevanja obveznosti študentov na Fakulteti ugotavlja odgovornost, kršitve dolžnosti oz. neizpolnjevanje obveznosti študentov in izreka ukrepe za storjene kršitve oz. opustitve dolžnih ravnanj.

Disciplinsko komisijo I. stopnje za vodenje postopkov zaradi kršitev dolžnosti in neizpolnjevanja obveznosti študentov na Fakulteti sestavljajo po trije člani, od katerih ima vsak svojega namestnika. Predsednika prvostopenjske komisije in njegovega namestnika imenuje Senat Fakultete izmed pedagoških delavcev članice, dva člana in njuna namestnika pa imenuje Študentski svet Fakultete izmed študentov Fakultete.

Disciplinska komisija I. stopnje za vodenje postopkov zaradi kršitev dolžnosti in neizpolnjevanja obveznosti študentov na Fakulteti vedno odloča v tričlanskih senatih.

Delovanje Disciplinske komisije I. stopnje za vodenje postopkov zaradi kršitev dolžnosti in neizpolnjevanja obveznosti študentov na Fakulteti podrobno ureja Pravilnik o disciplinski odgovornosti študentov Univerze v Ljubljani.

 

13.         VARSTVO PRAVIC ŠTUDENTOV

137. člen

Varstvo pravic študentov ureja Statut UL.

 

14.         OCENJEVANJE KAKOVOSTI

138. člen

Fakulteta skrbi za ohranjanje in rast ravni kakovosti pedagoškega, znanstveno-raziskovalnega ter strokovnega dela in redno izvaja samoocenjevanje (samoevalvacijo).

Merila za samoocenjevanje sprejme s soglasjem Senata UL rektor.

Samoevalvacijsko poročilo Fakultete pripravi Komisija za kakovost in akreditacijo, v okviru Letnega poročila Fakultete.

Samoevalvacijsko poročilo Univerze v Ljubljani sprejme Senat Univerze v Ljubljani, na temelju samoevalvacijskih poročil, ki jih sprejmejo senati članic enkrat letno in ga predloži svetu za evalvacijo visokega šolstva.

 

15.         PRIZNANJA UNIVERZE, NAGRADE IN PRIZNANJA FAKULTETE

15.1         Priznanja univerze

139. člen

Priznanja Univerze v Ljubljani in z njimi povezane postopke ureja Statut UL.

 

15.2         Nagrade in priznanja Fakultete

140. člen

Fakulteta podeljuje:

1. Vidmarjevo nagrado za celovito in uspešno pedagoško delo
2. Vodovnikovo nagrado za odmevno doktorsko delo in za izjemne raziskovalne dosežke
3. Fakultetno Prešernovo nagrado študentom za izjemne dosežke pri raziskovalnem delu
4. Dekanovo pohvalo najboljšim študentom
5. Priznanje Fakultete poslovnim partnerjem za celovito in uspešno sodelovanje
6. Nagrado sodelavcem Fakultete za pomemben prispevek k delovanju Fakultete

Nagrade in priznanja Fakultete opredeljuje Pravilnik o priznanjih in nagradah Fakultete za elektrotehniko.

Nagrade in priznanja podeljuje Fakulteta v Tednu Univerze v Ljubljani.

 

16.         EVIDENCE Z OSEBNIMI PODATKI

16.1         Evidence z osebnimi podatki zaposlenih

141. člen

Univerza v Ljubljani in Fakulteta vodita naslednje evidence z osebnimi podatki zaposlenih:

1.  evidenco o zaposlenih delavcih,

2.  evidenco o plačah.

V evidenco o zaposlenih delavcih se vpisujejo podatki za vsakega delavca, ki je v delovnem razmerju. Voditi se začne z dnem, ko delavec sklene delovno razmerje, neha pa z dnem, ko mu delovno razmerje preneha. Delavec mora vsako spremembo podatkov, ki so bili vpisani v evidenco na podlagi njegove izjave ali osebnih listin, v 15 dneh po nastanku sprememb prijaviti delodajalcu, če ta ni bil o njej kako drugače neposredno obveščen.

Evidenca o plačah se za posameznega delavca začne voditi z dnem, ko sklene delovno razmerje, neha pa z dnem, ko mu delovno razmerje preneha.

Evidence iz 1. in 2. točke prvega odstavka tega člena vsebujejo: ime in priimek delavca, spol, datum, kraj in občino rojstva, stalno in začasno bivališče oziroma drugi kraj, s katerega delavec prihaja na delo, enotno matično številko občana, davčno številko delavca, kraj dela, poklic, izobrazbo, strokovno usposobljenost za opravljanje določenih del oziroma nalog, vlogo za izvolitev v naziv visokošolskega učitelja ali visokošolskega sodelavca, sklep senata o imenovanju komisije za izvolitev v naziv, poročilo komisije, soglasje senata, sklep o izvolitvi, dobo izvolitve, habilitacijsko področje, delovno mesto, opis del in nalog ter odgovornosti, delovni čas delavca v urah na teden, ali je zaposlen za določen ali za nedoločen čas, ali je zaposlen s krajšim delovnim časom, ali je invalid ali upokojenec, ime drugega delodajalca, pri katerem je zaposlen, datum sklenitve delovnega razmerja, soglasje delodajalca, datum prenehanja delovnega razmerja, razlog prenehanja delovnega razmerja.

Evidenca iz 2. točke vsebuje še podatke o delavčevem delovnem času in njegovi izrabi, tedenski pedagoški obveznosti, opravljenih delovnih urah po mesecih, letnem dopustu in njegovi izrabi, odsotnosti zaradi strokovnega izobraževanja in izpopolnjevanja, odsotnosti zaradi začasne nezmožnosti ali zadržanosti od dela, za katere se prejema nadomestilo plače, ure na delu, daljšem od polnega delovnega časa, podatke o delovni ter zavarovalni dobi, poprejšnje soglasje za dopolnilno delo, soglasje za sklenitev pogodbe o delu, podatke o določitvi plače oziroma honorarja, o bruto plači oziroma honorarju, o izplačani plači (osnovna plača, delovna uspešnost, drugo) oziroma honorarju, o izplačanih osebnih prejemkih po namenih (solidarnostna pomoč, odpravnina, jubilejna nagrada, regres za letni dopust), o izplačanih nadomestilih plače po namenih, uresničenih v breme drugih organizacij ali organov, datum zadnjega napredovanja, število napredovanj.

 

16.2         Evidence z osebnimi podatki študentov

142. člen

Fakulteta vodi naslednje evidence z osebnimi podatki študentov:

1.  evidenco prijavljenih za vpis in vpisanih študentov,

2.  osebni karton, ki se vodi za vsakega študenta od vključitve v študij do končanja študija oziroma do izpisa,

3.  zapisnik o izpitu, s katerim se evidentira prijava k izpitu, potek izpita in dosežena ocena,

4.  evidenco izdanih dokumentov o končanem izobraževanju na posamezni stopnji.

Osebni podatki študentov iz naštetih evidenc se zbirajo, obdelujejo, shranjujejo in posredujejo za potrebe visokošolske dejavnosti Fakultete, za potrebe državnih organov, organov lokalne skupnosti, nosilcev javnega pooblastila in študentskih organizacij, povezane z uresničevanjem pravic študentov po posebnih predpisih.

Pri izdelavi statističnih analiz se smejo osebni podatki uporabljati in objavljati v skladu z veljavnimi predpisi o varstvu osebnih podatkov.

 

17.         PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

143. člen

Z dnem uveljavitve teh Pravil prenehajo veljati Pravila o organizaciji in delovanju UL FE z dne 07.09.2017.

144. člen

Dekan, prodekani, predstojniki kateder, predstojniki laboratorijev, člani Senata, člani komisij in člani Upravnega odbora, ki te funkcije opravljajo na dan uveljavitve teh Pravil, jih opravljajo do izteka svojega mandata.

Predsednik Akademskega zbora in podpredsednik Akademskega zbora, kiti funkciji opravljata na dan uveljavitve teh Pravil, jih opravljata do izteka svojega mandata.

 

145. člen

Pravila sprejme Senat Fakultete z večino glasov vseh navzočih članov Senata.

Za tolmačenje teh Pravil je pristojen Senat Fakultete.

 

146. člen

Ta Pravila začnejo veljati 01. 01. 2019.

Pravila se objavijo na spletni strani Fakultete.

                                                                                                                

 

 

Predsednik Senata UL FE:

Prof. dr. Gregor Dolinar

dekan