Varstvo gozdov

Opis predmeta

– Slušatelj pridobi in poveže znanja o škodljivih dejavnikih abiotskega (ujme, požari, suše, onesnaženi zrak …) in biotskega (škodljivci, bolezni, parazitske cvetnice …) izvora v gozdu s poškodbami, ki jih le-ti povzročajo ter ga uporabi v spoznavanju možnosti za preprečevanje in nadzorovanje škode. Za razumevanje kompleksnih vzrokov poškodb drevja v gozdu spozna:

– škodljive fitofage: populacijsko dinamiko najpomembnejših herbivorov (predvsem žuželk) in sicer ključne dejavnike za njihov pojav v gozdu, dejavnike, ki regulirajo dinamiko njihovih populacij, mehanizme kontrole, epidemiologijo pomembnih gozdnih škodljivcev, njihove naravne sovražnike ter patogene.

– bolezni: vpliv kompleksnih bolezni na propadanje gospodarsko najpomenbnejših gostiteljev (hrasti, bori, navadna smreka, navadna jelka in bukev).

– vpliv klimatskih razmer na odnos patogen / herbivor / drevo.

– invazivne tujrodne organizme: strategije in metode varstva pred škodljivimi invazivnimi vrstami v gozdovih Slovenije.

– sledi področje načel in strategij integralnega varstva gozda, metod (tehnične, biotične, biotehniške) ter integriranih ukrepov varstva gozda.

-pri biotičnih metodah je poudarek na novih znanjih o prehranjevalnih verigah in nekaterih živalskih skupinah (členonožci) in glivah v varstvu gozda. Simbioze in koevolucija. Razdelitve simbioz (komenzalizem, mutualizem, parazitizem); forezije in inkvilinizem. Paraziti živalskega izvora: ogorčice (Nematoda) in parazitoidi (Hymenoptera, Diptera). Pojem parazitizma v gozdarstvu (poškodbe in sušenje sestojev, razvoj biotičnih metod zatiranja škodljivih organizmov). Borova ogorčica (Bursaphelenchus xylophilus): mutualistična simbioza bora in hroščev. Forezije (glive, pršice) in pomen za lesne rastline na primeru ofiostomatoidnih gliv (Ascomycota: Ophiostomataceae). Razvoj raziskav gostitelj-parazit in učinkovitih strategij za biotične  kontrole parazitov.

Predmet učimo na programih

Cilji in kompetence

Razumevanje odnosov gostiteljska rastlina-parazit in razvoj učinkovitih strategij za kontrolo parazitov. Razumevanje pomena sobivanja številnih organizmov v gozdnih ekosistemih, pomen interakcij med njimi v okrnjenih ekosistemih – možnosti namnožitve, vrstna pestrost živalskih parazitov in patogenov in njihovi odnosi v antropogenih ekosistemih.

Metode poučevanja in učenja

Metode poučevanja in učenja: predavanja v kombinaciji s splošnimi razgovori / posvetovanji, seminar, vključitev v raziskovalno delo (laboratorijske vaje, delo na terenu).

Predvideni študijski rezultati

Znanje in razumevanje: Specifični škodljivi organizmi za drevesne vrste (predvsem živalski paraziti, njihove asociacijske glive in pršice, tujerodne unvazivne vrste), vpliv okolja na spremembe občutljivosti posameznih avtohtonih gostiteljev.

S sintezo tujih in lastnih spoznanj postanejo sposobni identificirati probleme in iskati rešitve (sodelovanje pri izdelavi sanacijskih načrtov). Pridobijo sposobnosti komuniciranja in argumentirane razlage absolviranih znanj v praksi.

Temeljni viri in literatura

AGRIOS, G. N., 1995. Plant Pathology.- Third Edition, Academic Press INC, 803 str., (izbrana poglavja).

LIEUTIER, F., DAY, R. K., BATTISTI, A., GRÉGOIRE, J-C. EVANS, F. H., 2004. Bark and Wood Boring Insects in Living Trees in Europe, a Synthesis.- Kluwer Academic Publishers, 569 str., (izbrana poglavja).

Paracer, S., Ahmadjian, V., 2000. Symbiosis, An Introduction to Biological Associations. Second edition. Oxfprd University Press, Inc., 291 str., (izbrana poglavja).

SPEIGHT, R. M., WAINHOUSE, D., 1989. Ecology and Management of Forest Insects. Oxford University Press, 374 str., (izbrana poglavja.)

SMITH, I. M.,  McNAMARA, D. G., SCOTT, P. R., HOLDERNESS, M., BURGER, B., 1997. Quarantine Pests for Europe. Data sheets on quarantine pests for the Europe Union and for the European and Mediteranean Plant Protection Organization.- Second Edition. CAB International & European and Mediterranean Plant Protection Organization (EPPO), 1425 str., (izbrana poglavja).

KRAIGHER, H., JURC, M., PIŠKUR, B., KAVČIČ, A., De Groot, M., OGRIS, N., 2021. Najpomembnejši povzročitelji poškodb tujerodnih vrst gozdnega drevja in sadik domačih vrst gozdnega drevja ter ukrepi na sadikah. Ljubljana: Gozdarski inštitut Slovenije, Založba Silva Slovenica, 2021. 280 str., ilustr. Studia Forestalia Slovenica, 179. ISBN 978-961-6993-70-8. ISSN 0353-6025. http://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=14199, https://doi.org/10.20315/SFS.179, DOI: 10.20315/SFS.179. [COBISS.SI-ID 67247619]

Bodi na tekočem

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko, Tržaška cesta 25, 1000 Ljubljana

E:  dekanat@fe.uni-lj.si T:  01 4768 411