Strokovnjak z UL FE o energetskem mrku na Iberskem polotoku

Aprilski razpad elektroenergetskega sistema na Iberskem polotoku je prizadel velik del Španije in Portugalske ter sprožil široko razpravo o zanesljivosti sodobnih omrežij. O tehničnih in sistemskih razlogih za mrk je za različne medije spregovoril tudi izr. prof. dr. Urban Rudež iz Laboratorija za preskrbo z električno energijo.

Vzroki za razpad niso enoznačni, in kot poudarja izr. prof. dr. Urban Rudež, visoke napetosti v omrežju niso bile vzrok, ampak posledica težav pri njihovem uravnavanju. Ključno vprašanje je, zakaj napetosti niso uspeli zadržati znotraj dovoljenih mej. Dr. Rudež predvideva, da so imeli takrat v omrežju preprosto premalo razpoložljivih naprav, ki običajno uravnavajo napetost, in s tem v konkretnem primeru presežke jalove moči. Tiste, ki so bile v omrežju, pa so bile verjetno zaradi skrajno podvzbujenega načina delovanja bolj dovzetne za nestabilnost. Dr. Rudež meni, da so tudi fotovoltaika in vetrne elektrarne tehnično sposobne sodelovati pri regulaciji napetosti, vendar za zdaj večinoma še ne sodelujejo.

Ena od posebnosti iberskega elektroenergetskega sistema je tudi njegova lega na skrajnem robu evropske sinhrone interkonekcije. Po besedah izr. prof. dr. Urbana Rudeža gre poleg tega za regijo, ki je »glede na svojo velikost relativno šibko povezana z drugimi sistemi«. Oboje skupaj pomeni, da pri med-sistemskih nihanjih, kakršni so bili prisotni tik pred razpadom, lahko utrpi večje variacije napetosti in frekvence kot države v osrčju povezave, kot je na primer Slovenija.

Do razpada sistema je prišlo po zaporedju dogodkov, ki se je začelo s slabo dušenima elektromehanskima nihanjema, nakar so sledili ukrepi za njihovo dušenje, katerih stranski produkt je bila zelo visoka napetost v prenosnem omrežju. Ta je povzročila izpad nekaterih večjih (nekonvencionalnih) proizvodnih enot, kar je napetostne razmere zgolj poslabševalo ter dodatno povzročilo še padec frekvence. Zaradi preprečitve morebitne izgube sinhronizma proizvodnih enot na iberskem polotoku so se izključile vse povezave s Francijo in Iberski polotok se je ločil od preostale Evrope. Frekvenca je pričela padati še hitreje, zaščitna shema za ponovno vzpostavitev bilance moči je bila neuspešna, kar je povzročilo izpad še vseh preostalih proizvodnih virov in s tem razpada tega dela sistema.

Glede vpliva iberskega mrka na slovenski elektroenergetski sistem izr. prof. dr. Urban Rudež pojasnjuje, da neposredne primerjave niso smiselne. Slovenski sistem je bistveno manjši, bolj kompakten in umeščen v osrčje evropske interkonekcije, z veliko mednarodnimi povezavami. Zaradi tega bi bil podoben razpad pri nas mogoč le kot posledica večjega regionalnega dogodka, pri čemer velja omeniti, da je jugovzhodna regija interkonekcije problematična iz vidika visokih napetosti. Opozarja torej, da visoka povezanost pomeni tudi ranljivost – če pride do težav v okoliških omrežjih, lahko te vplivajo tudi na Slovenijo, ne glede na to, kako dobro svoje naloge opravlja domači sistemski operater.

Več:

• Prvi program Radia Slovenija.
• Članek v Financah.
• Članek v Delu.