Pogostavprašanja

Za bruce

Predavanja se začnejo drugi dan po začetku študijskega leta. Prvi dan je namenjen “Sprejemu brucov”

Praviloma so najprej predavanja. Pri prvem predavanju pri posameznem predmetu potem izveste vse glede vaj, zato je zelo pomembno, da ste prisotni – vaje so namreč obvezne za pristop k izpitu.

Za bruce se vaje običajno začnejo v 3. tednu oktobra.

Pogoj za obiskovanje vaj je opravljen tečaj iz Varnosti pri delu.

Laboratorijske vaje in delo z elektriko je lahko nevarno. Zato je pogoj za opravljanje laboratorijskih vaj opravljen tečaj in izjava, da se te nevarnosti zavedate. Brez opravljenega tečaja ne boste mogli hoditi na vaje.

Tečaj opravite on-line v spletni učilnici.

Predmet fizika za prvi semester se po novem imenuje: Mehanika in termodinamika oz. Mehanika in toplota. Predavanja so na Jadranski ulici 26 v Peterlinovem paviljonu.

Urnik predmetov, ki se izvajajo na FE najdete tukaj.

Urnik predmetov, ki se izvajajo na FRI pa tukaj.

Obvestila pri izvajanju posameznih predmetov dobite:

Prijave na izpite in ocene za vse predmete se vidijo v Studisu FE.

Vzporedni študij

Študent študija prve stopnje ali enovitega magistrskega študija se lahko vzporedno vpiše v drug študijski program po uspešno končanem prvem letniku, če izpolnjuje pogoje za vpis na vzporedni študij. Vpis na vzporedni študij (1. stopnja ali enoviti mag. program) ni mogoč po zaključku zadnjega letnika ali v času dodatnega leta (absolventa).

Študent druge stopnje se lahko vpiše na vzporedni študij brez omejitev.

Vzporedni študij pomeni časovno hkratni študij vsaj na dveh študijskih programih Univerze v Ljubljani. V primeru, da študirate na drugi univerzi, ne gre za vzporedni študij temveč dva ločena študija.

Vpis na vzporedni študij (1. stopnja ali enoviti mag. program) ni mogoč po zaključku zadnjega letnika ali v času dodatnega leta (absolventa).

Študent druge stopnje se lahko vpiše na vzporedni študij brez omejitev.

Da.

Da. Študent druge stopnje se lahko vpiše na vzporedni študij brez omejitev. Za vzporedni vpis na 1. stopnji potrebujete dokazila o izpolnjevanju vpisnih pogojev.

Da.

Študent prve ali druge stopnje se lahko na vzporedni študij vpiše redno brez plačila šolnine, če še nima dosežene enake stopnje izobrazbe.

Šolnino plačuje v skladu z določili Pravilnika o prispevkih in vrednotenju stroškov na Univerzi v Ljubljani.

Študentom na vzporednem rednem študiju po študijskih programih prve in druge stopnje, se šolnina ne zaračuna, če je študent že vpisan v študijski program, po katerem doseže izobrazbo, ki ustreza najmanj ravni izobrazbe, pridobljene po študijskem programu vzporednega študija (5. odstavek 77. člena Zakona o visokem šolstvu).

Status študenta se ohrani, dokler je študent vpisan v (vsaj en) letnik oz. dodatno leto študijskega programa. Ker gre pri vzporednem študiju za dva popolnoma ločena študijska programa, ima študent na obeh programih vse pravice, ki izhajajo iz statusa študenta. Tudi če na enem študiju prekine študij, na drugem pa redno napreduje, ima tam status študenta.

Enako velja, če matični študij zaključi, vzporednega pa še zaključuje. Študent se lahko tudi odloči, da bo en študij opustil in dokončal samo drugega (ne glede na to, kateri je bil najprej “matični” študij).

Status študenta

Status študenta velja do izteka študijskega leta (do 30. 9.). Študent pa se lahko po zaključku študija na prvi ali drugi stopnji študentskemu statusu tudi odpove.

Na tretji stopnji študentu status preneha z zaključkom študija oziroma eno leto po zaključku zadnjega semestra študijskega programa (tretji odstavek 93. člena Statuta UL).

V skladu z ZViS lahko študent enkrat v času študija ali ponavljajo letnik/vpišejo dodatno leto ali spremenijo študijski program ali smer. Če izkoristite katero od teh možnosti, vam dodatno leto ne pripada.

Status študenta z zaposlitvijo ne preneha. Z zaposlitvijo prenehajo določene pravice, vezane na študentski status (zdravstveno zavarovanje, delo prek študentskih napotnic, subvencionirana prehrana, prevoz, bivanje v študentskem domu itd.).

Je napredovanje v višji letnik brez vmesnih prekinitev, tudi brez ponavljanja letnika. Vključuje tudi hitrejše napredovanje in podaljšanje statusa iz upravičenih razlogov.

Da, (v času 2 let).

Statut UL omogoča študentom, da še dve leti po prekinitvi študija opravljajo obveznosti brez posebne prošnje, zato se šteje, da so ti študenti po pravicah opravljanja študijskih obveznosti, ki jih uveljavljajo na UL, izenačeni s študenti, ki niso prekinili študija.

Za osebo, ki je plačala šolnino in izgubila status študenta, veljajo določbe 21. člena Pravilnika o prispevkih in vrednotenju stroškov na Univerzi v Ljubljani za študijsko leto 2023/2024 (v nadaljevanju Pravilnik). Vsi študentje prve in druge stopnje, ne glede na to, ali za študij plačujejo šolnino ali ne, morajo plačati 4. in 5. opravljanje izpita. V času, ko jim je dovoljeno opravljanje obveznosti (2 leti) torej lahko glede študija pridejo v povsem enako situacijo kot študenti, ki študija niso prekinili:

  • opravijo vse pogoje za napredovanje v višji letnik,
  • opravijo pogoje za izjemni vpis v višji letnik,
  • opravijo pogoje za ponavljanje letnika, če jih program ima.

Študent torej lahko v času opravljanja obveznosti koristi enake pravice iz študija, kot jih koristi študent, ki ni prekinil študija, tudi pravico do ponavljanja letnika, v kolikor ga še ni ponavljal ali zamenjal študijskega programa.

S šolnino za letnik študent plača opravljanje vseh študijskih obveznosti letnika, v katerega je vpisan in za katerega je plačal šolnino, in za največ tri možnosti opravljanja vsakega izpita oziroma za največ dve možnosti opravljanja izpitov na doktorskem študiju. Za osebo, ki je plačala šolnino in izgubila status študenta, veljajo določbe 21. člena Pravilnika.

Vpis v višji letnik drugega študijskega programa pomeni, da je študent izkoristil pravico do spremembe študijskega programa ali smeri.

Slednje izhaja tudi iz določila drugega odstavka 70. člena ZVIS: »Ne glede na četrto alineo prejšnjega odstavka (-če študent ne zaključi študija na študijskem programu prve ali druge stopnje v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra), študentu status preneha ob zaključku zadnjega semestra, če je v času študija ponavljal letnik ali spremenil študijski program ali smer.

Študentu se lahko status podaljša iz upravičenih razlogov (3. odst. 70. člena ZViS), če:

  • ne zaključi študija na študijskem programu prve ali druge stopnje v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra,
  • študent ne zaključi študija druge stopnje po enovitem magistrskem študijskem programu v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra,
  • se med študijem ne vpiše v naslednji letnik oziroma semester.

Upravičeni razlogi (drugi odstavek 126. člen Statuta UL) so na primer: daljša bolezen, izjemne družinske in socialne okoliščine, starševstvo in status študenta s posebnimi potrebami ali s posebnim statusom. Za tuje študente prvega letnika študija, ki jim slovenščina ne predstavlja maternega jezika, se lahko kot upravičen razlog upošteva učenje slovenščine.

Status študenta se lahko iz upravičenih razlogov podaljša tudi v zadnjem letniku študija in tudi v času dodatnega leta, kar velja za vse tri stopnje študija in tudi za enovite magistrske študijske programe.

Status študenta se iz upravičenih razlogov lahko podaljša samo, če v predhodnem letu (oz. letu, ko odda vlogo za podaljšanje) študent študija ni prekinil.

Status se lahko študentu podaljša le enkrat in največ za eno študijsko leto.
Študentke matere, ki v času študija rodijo, in študenti, ki v času študija postanejo očetje, imajo pravico do podaljšanja študentskega statusa za eno leto za vsakega rojenega otroka.

Status študenta velja do izteka študijskega leta (do 30. 9.). Študent pa se lahko po zaključku študija na prvi ali drugi stopnji študentskemu statusu tudi odpove.

Na tretji stopnji študentu status preneha z zaključkom študija oziroma eno leto po zaključku zadnjega semestra študijskega programa (tretji odstavek 93. člena Statuta UL).

Kot upravičen razlog iz 70. člena ZViS se šteje tudi status študenta s posebnimi potrebami ali status študenta s posebnim statusom. Status se lahko iz upravičenih razlogov podaljša le enkrat in največ za eno študijsko leto.

Študentke matere, ki v času študija rodijo, in študenti, ki v času študija postanejo očetje, imajo pravico do podaljšanja študentskega statusa za eno leto za vsakega rojenega otroka. Za uveljavljanje podaljšanja statusa zaradi starševstva mora študent postati starš v času, ko ima »aktiven« status študenta (v času otrokovega rojstva ne sme prekiniti študija).

Pravilo: uveljavljanje materinstva/očetovstva samo neposredno po študijskem letu rojstva otroka.

Izjemoma: šele 2. študijsko leto po rojstvu otroka z upoštevanjem časa rojstva in že izpolnjenih obveznosti za vpis v višji letnik, primer: v študijskem letu 2016/2017, točno v mesecu avgustu ali septembru, študentka rodi. Ker je opravila vse obveznosti za vpis v višji letnik, se v študijskem letu 2017/2018 vpiše v 2. letnik prve stopnje. Omogoči se ji podaljšanje statusa v študijskem letu 2018/2019.

Status zaradi očetovstva/materinstva se lahko podaljša tudi v zadnjem letniku študija in tudi v času dodatnega leta, kar velja za vse tri stopnje študija in tudi za enovite magistrske študijske programe.

Dvojčki: Študentu se lahko status podaljša za 2 leti. Študent lahko to pravico izkoristi, ali pa ne. Navedeno pomeni, da bo lahko študent naredil vse obveznosti v prvem podaljšanju leta in drugega podaljšanja ne bo izkoristil oz. ne bo želel izkoristiti.

Pravico lahko hkrati koristita tako študentka (mama) kot tudi študent (oče), torej oba starša, neodvisno drug od drugega.

Šolnina

To določa Pravilnik o prispevkih in vrednotenju stroškov na Univerzi v Ljubljani, ki ga vsako leto sprejme Upravni odbor Univerze v Ljubljani.

Določila o vračilu plačane šolnine so določena v Pravilniku o prispevkih in vrednotenju stroškov na UL. Praviloma[*je študent dolžan plačati del šolnine, kadar se pred zaključkom študijskega leta izpiše, in sicer: 10℅ pogodbene šolnine, če se nepreklicno izpiše do 31. 10. tekočega leta oz. v 15 dneh po sklenitvi pogodbe oziroma 55℅ pogodbene šolnine za letnik, v katerega je vpisan, če se nepreklicno izpiše do konca prvega semestra.

V skladu s 40. členom ZViS se za študenta, ki se po prvem vpisu v prvi letnik študijskega programa izpiše do 15. oktobra v študijskem letu, v katerem se je vpisal, šteje, da se v ta študijski program ni vpisal.

Vpis v višji letnik, ponavljanje, pavziranje

Za vpis v višji letnik vam lahko manjka en izpit tekočega letnika. Pri tem ni pomembno koliko kreditnih točk ima ta predmet.

Iz prejšnjih letnikov morate imeti opravljene vse izpite.

 

Za ponoven vpis v 1. letnik mora imeti študent vsaj 30 kreditnih točk.

Za ponavljanje 2. oz. tretjega letnika pa morate imeti vse (60) kreditne točke prejšnjih letnikov in 30 kreditnih točk tekočega letnika.

Za vpis v dodatno leto ni pogojev.

Dodatno leto lahko vpiše študent, ki tekom študija ni nikoli ponavljal niti spremenil študijskega programa oz. smeri.

Ne. Izbirnih predmetov po potrjenem vpisu ni več možno menjati.

Predlagamo vam, da si pred izbiro predmetov:

  • ogledate predstavitve izbirnih predmetov, ki potekajo v P1 vsako pomlad,
  • preberete opise posameznih predmetov na spletni strani – Predmetniki.

Ne. Smeri po potrjenem vpisu ni več možno menjati.

Predlagamo vam, da se udeležite Informativnega dneva, kjer so smeri bolj podrobno predstavljene. Informativni dan poteka vsako pomlad.

Če nimate pogojev za vpis, pomeni, da boste izgubili status študenta in vse nanj vezane ugodnosti.

Študij smete nadaljevati, če se boste vpisali kot pavzer. Izpite boste lahko opravljali, vendar boste za vsako opravljanje morali plačati po veljavnem Ceniku.

Posebej morate biti pozorni na to, da si boste pred 30. 9. uredili obvezno zdravstveno zavarovanje, saj ne boste več zavarovani prek staršev.

Ko boste imeli pogoje za vpis v višji letnik, boste status pridobili nazaj.

Prepis

Prepiše se lahko študent, ki še ni ponavljal ali se že prepisal.

Prepis izvedete po naslednjih korakih:

  1. Oddate prošnjo Študijski komisiji vsaj 2 meseca pred prepisom. Študenti drugih fakultet morajo prošnji dodati tudi izpis opravljenih obveznosti na matični fakulteti.
  2. Med 1. in 9. septembrom oddate prijavo na portal EVŠ.
  3. Počakate na povabilo k vpisu, ki ga prejmete na svoj e-naslov.

Če se prepisujete v 1. letniku, morate oddati prijavo na portal EVŠ, skupaj z vsemi ostalimi kandidati, ki se vpisujejo v 1. letnik.

Če se prepisujete v višjih letnikih sledite postopku zgoraj.

Prepis je možen le v 1. letniku med VS in UN programom.

Za prepis iz UN na VS program ni omejitev.

Za prepis iz VS na UN program potrebujete minimalno povprečje 8,3.

Če se prepisujete iz 1. v 2. letnik (napredujete), potem ne izgubite dodatnega leta. Če se prepisujete iz 1. v 1. letnik, izgubite dodatno leto.

Izpis

Če se študent iz študijskega programa izpiše do 15. 10. se šteje, da ni izkoristil pravice do vpisa.

V nov študijski program na prvi ali drugi stopnji se lahko študent vpiše šele, ko se iz prejšnjega programa izpiše. V skladu s 5. odstavkom 70. člena ZViS študent ohrani status, če se iz študijskega programa izpiše zato, da bi se prepisal na nov študijski program. Za podrobnejše informacije se pred izpisom obrnite na referat članice, na katero se želite vpisati.

V skladu s 70. členom ZViS status študenta preneha, če se študent izpiše iz študijskega programa. To pomeni, da študent z dnem izpisa izgubi status študenta in nanj vezane pravice (npr. zdravstveno zavarovanje, subvencionirana prehrana, delo prek študentskega servisa…). Prav tako študent izgubi status z dnem izključitve.

Vendar statusa ne izgubi študent, ki se pred zaključkom študijskega leta prepiše na drug študijski program (5. odstavek 70. člena ZViS). V tem primeru se mora študent izpisati šele, ko prejme sklep o rezultatu izbirnega postopka, da je sprejet v nov študijski program.

Da, vendar morate plačati šolnino (6. odstavek 77. člena ZViS). Za vse informacije glede vpisa po izpisu se lahko študent obrne na članico, iz katere se je izpisal.

Bodi na tekočem

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko, Tržaška cesta 25, 1000 Ljubljana

E:  dekanat@fe.uni-lj.si T:  01 4768 411