Uporabna statistika

Podatki so valuta 21. stoletja

Podiplomski interdisciplinarni študijski program 2. stopnje Uporabna statistika je sodoben, dinamičen dvoletni študijski program, ki združuje statistične strokovnjake različnih fakultet UL in predstavlja most na doktorski študij statistike.

O študiju

Drugostopenjski program Uporabna statistika je sestavljen interdisciplinarno in združuje večino statističnih področij, ki jih goji Univerza v Ljubljani. Program je namenjen tako študentom naravoslovno-tehničnih ved kot tudi študentom družboslovnih programov z večjim poudarkom na statistično-metodoloških vsebinah in informatiki. Temeljni cilj programa je izobraževanje (visoko usposobljenih) strokovnjakov, ki obvladajo tako temeljna znanja iz statistične teorije kot tudi statistična znanja, ki so specifična za posamezna področja uporabe statistike. Študentu bo omogočil obvladanje statistične metodologije na izbranem področju, ga opremil s poglobljenim razumevanjem statističnega sklepanja in mu nudil vrsto praktičnih znanj, ki mu bodo omogočila neposredno vključitev v delo v gospodarstvu oziroma javni sferi. Hkrati program zagotavlja tudi dovolj temeljnih znanj teoretične statistike, da bo diplomant lahko samostojno razširil svoje kompetence na nova področja statistike.

Študij poteka 2 leti in je vreden 120 kreditnih točk (ECTS).

Po zaključku študent pridobi naziv magister ali magistrica uporabne statistike.

Program

Program je sestavljen tako, da najprej prevladujejo obvezni predmeti, kjer študenti pridobijo osnovna statistična znanja, na katerih potem gradijo modulski predmeti, izbirni predmeti in praktično usposabljanje. Moduli so zasnovani tako, da v njih študenti spoznajo dodatne statistične metode in tehnike ali njihove posebnosti, ki so specifične za področja, ki jih pokrivajo moduli, ter s tem nadgradijo znanje iz obveznih predmetov.

Struktura izvedbe programa po letnikih je zasnovana tako, da so v prvih treh četrtletjih le obvezni predmeti, v drugi polovici 2. semestra in prvi polovici 3. semestra le modulski ter izbirni predmeti, v drugi polovici 3. semestra pa le še obvezno praktično usposabljanje (Statistično svetovanje) ter en obvezen predmet. Pri tem je bistvenega pomena hkratno izvajanje izbirnih in modulskih predmetov, saj študenti lahko kot izbirne predmete opravljajo tudi predmete, ki so obvezni na ostalih modulih.

Praktično usposabljanje

Praktično usposabljanje bo trajalo 300 ur.

Praktično usposabljanje študenti opravljajo v okviru obveznega predmeta Statistično svetovanje, ki se izvaja v 2. letniku in je ovrednoten z 10 KT. Vnaprejšnjih dogovorov z delodajalci ni sklenjenih, saj študenti lahko opravljajo usposabljanje za naročnike iz najrazličnejših dejavnosti gospodarstva in negospodarstva. Tako lahko praktično usposabljanje poteka v sodelovanju s podjetji, z organizacijami in z drugimi inštitucijami, ki potrebujejo statistična znanja, lahko pa tudi z raziskovalci, ki se že sedaj v velikem številu obračajo na nosilce in izvajalce predmetov ter koordinatorje modulov po pomoč pri statističnem delu svojih raziskav.

Praktično usposabljanje praviloma poteka na članicah izvajalkah študija, študent se praviloma usposablja na strokovnem področju svojega modula. Materialni in logistični pogoji za izvajanje praktičnega usposabljanja so enaki kot za izvajanje ostalega programa.

Študent s pomočjo učiteljev in sodelavcev študijskega programa poišče naročnika. Koordinator modula določi mentorja, ki bo nadziral delo študenta, in skupaj z mentorjem odobri program dela praktičnega usposabljanja. Študent skupaj z naročnikom in pod mentorjevim vodstvom pripravi poročilo o raziskavi, koordinatorju modula pa odda poročilo o svojem delu.

Kakšni so temeljni cilji programa?

Diplomant bo po končanem študiju obvladal statistični način razmišljanja in bo usposobljen za samostojno opravljanje statističnih analiz in statističnega svetovanja. Sposoben bo sodelovati s strokovnjaki s področja raziskav, posredovati znanja in rezultate, se strokovno sporazumevati in pisno izražati. Znal bo definirati probleme, predvideti rezultate in poiskati optimalne rešitve, sposoben bo poiskati vire in kritično presojati informacije. Uporabna naravnanost študija mu bo omogočala neposredno prenašanje znanja v prakso in razumevanje težav, ki pri tem lahko nastopijo. Zaradi mednarodne naravnanosti programa si bo pridobil tudi sposobnosti komunikacije v mednarodnem okolju. Usposobljen bo torej za samostojno opravljanje vseh stopenj kakovostne statistične analize na izbranem področju, od načrtovanja raziskave do dela s podatki, izbire ustrezne metodologije in interpretacije.

Katere kompetence študenti pridobijo s programom?

Splošne kompetence diplomanta

Diplomant bo po končanem študiju obvladal statistični način razmišljanja in bo usposobljen za samostojno opravljanje statističnih analiz in statističnega svetovanja. Sposoben bo sodelovati s strokovnjaki s področja raziskave, posredovati znanja in rezultate, se strokovno sporazumevati in pisno izražati. Znal bo definirati probleme, predvideti rezultate in poiskati optimalne rešitve, sposoben bo poiskati vire in kritično presojati informacije. Uporabna naravnanost študija mu bo omogočala neposredno prenašanje znanja v prakso in razumevanje težav, ki pri tem lahko nastopijo. Zaradi mednarodne naravnanosti programa si bo pridobil tudi sposobnosti komunikacije v mednarodnem okolju.

Predmetno-specifične kompetence diplomanta

Diplomant bo usposobljen za samostojno opravljanje vseh stopenj kakovostne statistične analize na izbranem področju, od načrtovanja raziskave do dela s podatki, izbire ustrezne metodologije in interpretacije. S pomočjo osvojenih temeljnih znanj statistike bo sposoben svoje znanje razširjati z novimi oziroma alternativnimi pristopi in črpati ideje iz sorodnih problemov. Pri svojem delu si bo pomagal z zahtevnimi informacijskimi (programskimi) orodji za urejanje in analizo podatkov ter predstavitev rezultatov. Dodatne predmetno specifične kompetence so navedene v okviru učnih načrtov za vsak predmet posebej.