Razvoj inovativnih rešitev za avtonomno vožnjo in prihodnost mobilnosti

Prihodnost avtonomne vožnje prinaša pomembne spremembe na področju mobilnosti, saj hiter razvoj tehnologij umetne inteligence, robotike in senzorike omogoča čedalje naprednejše rešitve. Na razvoj inovativnih rešitev za avtonomno vožnjo in prihodnost mobilnosti je osredotočen tudi projekt FRODDO, ki je sofinanciran s strani Evropske unije in pri katerem kot eden izmed partnerjev sodelujemo tudi na Fakulteti za elektrotehniko.

Gre za mednarodni projekt, ki združuje strokovnjake s področja tehnologij umetne inteligence, robotike, senzorike ter komunikacijskih sistemov, z namenom ustvariti varne, zanesljive in učinkovite sisteme za avtonomna vozila. Glavni cilji projekta so izboljšati zaznavanje okolice, optimizirati odločanje v realnem času ter razviti tehnologije, ki omogočajo nemoteno integracijo avtonomnih vozil v obstoječe prometne sisteme.  

Mednarodno sodelovanje s ciljem narediti avtonomna vozila človeku prijazna 

Eden izmed strokovnjakov, ki sodelujejo na projektu, je tudi prof. dr. Jaka Sodnik iz Laboratorija za informacijske tehnologije UL FE. »Pri projektu FRODDO si prizadevamo zmanjšati število prometnih nesreč in izboljšati zanesljivost prometnih sistemov. Naš cilj je tudi, narediti avtonomna vozila človeku prijazna in izboljšati uporabniško izkušnjo,« pove dr. Jaka Sodnik. Pri projektu dajejo poseben poudarek tudi na sodelovanje z različnimi deležniki, vključno z industrijo, raziskovalnimi inštituti ter regulatorji, da bi zagotovili čim širšo uporabo razvitih rešitev. 

Razvite tehnologije bodo testirali v simuliranem in realnem okolju  

Pomemben del projekta je testiranje in validacija tehnologij v simuliranem in realnem okolju. To se bo izvajalo na štirih pilotnih lokacijah – v Ljubljani (Slovenija), Atenah (Grčija), Modeni (Italija) in Bursi (Turčija). Vsaka od teh lokacij namreč ponuja različne tehnične in okoliške izzive, ki jih bodo skušali v projektu nasloviti. Gre za različne vremenske pogoje in razvitost infrastrukture ter ne nazadnje tudi za vozno kulturo in uveljavljene vzorce obnašanja voznikov in drugih udeležencev v prometu. Na tak način skušajo prispevati k hitrejši implementaciji avtonomnih vozil na trg ter k boljšemu razumevanju izzivov, povezanih z njihovo uvedbo.  

Na UL FE razvijamo uporabniški vmesnik človek-stroj 

Na Fakulteti za elektrotehniko v okviru projekta koordiniramo prej omenjene pilote v štirih državah. Poleg tega pa v okviru ljubljanskega pilota razvijamo uporabniški vmesnik človek-stroj (HMI) v bodočem avtonomnem vozilu (stopnji avtomatizacije 4 in 5). Ker takšno vozilo od voznika ne pričakuje več nadzora in sodelovanja pri upravljanju vozila, nas primarno zanima uporabniška izkušnja, dobro počutje voznika, uporabnost takšnih vozil ter splošno sprejetje tehnologij avtonomne vožnje.  

Naš uporabniški vmesnik bo večmodalen, kar pomeni, da bo z uporabo vizualne, zvočne in taktilne informacije potnikom posredoval ključne informacije o vozilu in okolici ter tako zagotovil njihovo dobro počutje, občutek varnosti in udobja. Prav tako bomo s pomočjo interakcije človek-stroj skušali izboljšati zadovoljstvo uporabnikov ter zmanjšati potovalno slabost (ang. motion sicknes), ki se izkazuje kot velik problem pri uporabi avtonomnih vozil. Analizirali bomo tudi, katere dejavnosti želijo potniki izvajati med avtonomno vožnjo ter kakšen vpliv imajo te aktivnosti na njihovo počutje in interakcijo z vozilom. 

Testiranje v simulatorju vožnje 

Učinkovitost takšnega vmesnika bomo demonstrirali preko večjega števila študij z uporabniki v simulatorju vožnje, kjer bomo s pomočjo sodobnih biometričnih senzorjev merili njihove psihofizične odzive, pozornost in kognitivno obremenitev. S pomočjo vprašalnikov in intervjujev pa bomo pridobili tudi njihovo subjektivno mnenje in izmerili uporabniško izkušnjo.  

»S pilotom v Ljubljani bomo prispevali k razumevanju, kako izboljšati interakcijo med človekom in avtonomnim vozilom ter povečati sprejetje teh tehnologij v širši družbi. Projekt FRODDO tako predstavlja pomemben korak k varnejši, bolj trajnostni in pametni mobilni prihodnosti«, še dodaja prof. dr. Sodnik.  

Glavni cilj projekta je torej ta, da bi bila avtomatizirana vožnja dostopna vsem.