Opis predmeta
Biomedicinski podatki, informacije in zbirke podatkov; računalništvo in informatika v biomedicini; standardi v biomedicinski informatiki; zaščita, zasebnost in zaupnost biomedicinskih podatkov; klinična informatika; zdravstvena informatika; slikovna informatika; bioinformatika; biostatistika; radiomika; informacijski sistemi za podporo pri odločanju v biomedicini in zdravstvu.
Predmet učimo na programih
Elektrotehnika 2. stopnja
Cilji in kompetence
Cilj predmeta je pridobiti znanja iz področja biomedicinske informatike, ki je izrazito interdisciplinarno, saj združuje področja elektrotehnike, biomedicinske tehnike, računalništva in informatike, medicine, farmacije, biologije, upravljanja, sociologije in ekonomije, primarno pa se ukvarja z učinkovitim shranjevanjem, priklicem, zaščito, prenosom, standardizacijo in uporabo biomedicinskih podatkov in informacij. Praktične laboratorijske vaje temeljijo na implementaciji računalniških oziroma informacijsko podprtih postopkov, ki so v skladu z obstoječimi standardi ter uveljavljenimi tehnikami za zaščito, shranjevanje, prenos in priklic biomedicinskih podatkov in informacij.
Metode poučevanja in učenja
Predavanja so namenjena podajanju teoretičnih postopkov, obstoječih standardov ter uveljavljenih metod, ki so dodatno utemeljene z opisom praktičnih primerov na različnih področjih. Laboratorijske vaje so namenjene pridobivanju praktičnih znanj, in sicer izdelavi postopkov za računalniško oziroma informacijsko podprto zaščito, shranjevanje, prenos in priklic biomedicinskih podatkov in informacij.
Predvideni študijski rezultati
Po uspešnem zaključku predmeta naj bi bili študenti sposobni:
- opredeliti biomedicinske podatke, zbirke podatkov in standarde ter uveljavljene principe za zagotavljanje zaščite, zasebnosti in zaupnosti biomedicinskih podatkov in informacij;
- primerjati posamezna področja biomedicinske informatike (zdravstvena informatika, klinična informatika, slikovna informatika, bioinformatika);
- razlikovati med posameznimi kazalci ter raziskovalnimi študijami za opazovanje zdravja v dani populaciji;
- razlikovati med različnimi tehnikami za zajemanje in analizo biomedicinskih slik;
- razlikovati med različnimi panogami molekularne biologije;
- izbrati ustrezno metodo za statistično analizo danih biomedicinskih podatkov;
- razviti poenostavljene računalniške algoritme za reševanje problemov iz področja biomedicinske informatike;
- vrednotiti obstoječe in nove pristope k upravljanju in ravnanju z biomedicinskimi podatki in informacijami.
Temeljni viri in literatura
- Biomedical Informatics, E.H. Shortliffe, J.J. Cimino, Springer, 4. izdaja, 2014.
- Medical Informatics: Knowledge Management and Data Mining in Biomedicine, H. Chen, S.S. Fuller, C. Friedman, W. Hersh (Eds.), Springer, 2010.
- PACS and Imaging Informatics: Basic Principles and Applications, H.K. Huang, Wiley- Blackwell, 2010.
- Basic Epidemiology, R. Bonita, R. Beaglehole, T. Kjellström, WHO, 2. izdaja, 2006.
- Introductory Biostatistics, C.T. Le, Wiley-Interscience, 2003.
Bodi na tekočem
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko, Tržaška cesta 25, 1000 Ljubljana