1. slovenski kongres elektroporacije

SLOVENCI ORALI LEDINO NA PODROČJU ELEKTROPORACIJE – KJE SMO DANES?

Pretekli konec tedna je na Bledu potekal 1. slovenski kongres elektroporacije. Kongres v organizaciji Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani (UL FE) in Onkološkega inštituta Ljubljana (OI) je povezal raziskovalce, doktorske študente, predstavnike podjetij in zdravnike, ki uporabljajo elektroporacijo. Slovenija se na svetovnem zemljevidu elektroporacije uvršča med velesile, a so prve raziskave na določenih področjih – čeprav s spodbudnimi rezultati – zastale. Aplikacije iz živilske industrije, sicer uveljavljene po Evropi, v našem prostoru (še) ne obstajajo. Povezava raziskovalnih skupin s podjetji (zaenkrat) ni rodila prodajnih uspešnic. Na kongresu so bili soglasni, da lahko to s poglobljenim povezovanjem različnih sektorjev spremenimo. Z obiskom na kongresu in nagovorom udeležencev je podporo razvoju na tem področju izkazal tudi minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije dr. Igor Papič.

Smo zaspali?

Elektroporacija je vsestranska metoda za povečanje prepustnosti celične membrane, ki jo uporabljamo pri zdravljenju tumorjev, genski terapiji, v biotehnologiji in živilski tehnologiji, ter v okolijskih tehnologijah. Profesor Damijan Miklavčič z UL FE, ki je skupaj s kolegi bistveno prispeval k razumevanju samega pojava elektroporacije in njene uporabe, pravi: »Slovenija je zaradi svoje majhnosti in prislovične nepremičnosti populacije idealna za manjše klinične študije in dolgotrajno sledenje bolnikov ter spremljanje učinkovitosti zdravljenja. Obenem je dovolj velika za sodelovanje na drugih področjih – tako raziskovalno kot tudi pri razvoju izdelkov in postopkov.« Obenem se mu zdi, da zamujamo številne priložnosti, saj so prve raziskave na krioprezervaciji matičnih celic z elektroporacijo, ekstrakcijo dragocenih snovi iz mikroorganizmov – čeprav s spodbudnimi rezultati – zastale. Aplikacije iz živilske industrije, sicer uveljavljene po Evropi, v našem prostoru (še) ne obstajajo. Povezava raziskovalnih skupin s podjetji (še) ni rodila prodajnih uspešnic. Prisotni na kongresu so se strinjali, da lahko to s poglobljenim povezovanjem različnih sektorjev spremenimo. Dodatna sredstva za inovacije, razvoj in raziskave, ki jih napoveduje Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije bodo omogočila lažja povezovanja in še uspešnejše delo. Izmenjava mnenj in izkušenj, še tesnejše povezovanje, ki ga omogoča tudi ravnokar zaključen kongres, ter več kot 20 doktorskih študentov, ki se izobražuje na tem področju, pa so garancije za doseganje novih uspehov.

Slovenci orali ledino

»Elektrokemoterapija, genska transfekcija v terapiji raka in katetrska srčna ablacija so tri klinične aplikacije, kjer smo orali ledino in pri katerih še vedno bistveno prispevamo k razvoju. Ključ do uspeha so temeljne in predklinične raziskave ter predvsem sodelovanje med različnimi inštitucijami in strokovnjaki,« sta povedala dr. Gregor Serša in dr. Damijan Miklavčič. Predstavniki UL FE in OI od vsega začetka sodelujejo pri razvoju elektrokemoterapije. Sodelavci na Onkološkem Inštitutu v Ljubljani so k razvoju elektrokemoterapije in genske transfekcije uspeli pritegniti sodelavce iz Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani in Mariboru, kar je ključnega pomena. Sodelujejo tudi v mednarodnem konzorciju InspECT, ki združuje centre po Evropi, v katerih izvajajo elektrokemoterapijo. Ta postopek v mnogih evropskih državah vstopa v smernice zdravljenja različnih vrst raka.

V sklopu projekta in konzorcija SmartGene.si, ki ga je vodil Onkološki inštitut Ljubljana, so razvili novo gensko terapijo za zdravljenje kožnih tumorjev glave in vratu. Zdravilo, postopek priprave in celotno proizvodno okolje so plod slovenskega znanja in izkušenj strokovnjakov, ki so več kot tri leta sodelovali v projektu. »Konzorcij je trenutno v fazi kliničnega preizkušanja zdravljenja kožnih tumorjev z gensko terapijo, pri kateri bolnikom najprej vbrizgajo genski zapis za interlevkin-12, ki ga vnesejo v celice tumorja z elektroprenosom. To je snov, ki spodbuja imunski odgovor organizma in učinkuje na zdravljeni tumor,« je povedal dr. Gregor Serša, ki je bil tudi vodja projekta. V konzorciju so sodelovali industrijski partnerji COBIK, Iskra Pio, Jafral in Univerzitetni klinični center Ljubljana, Fakulteta za elektrotehniko ter Veterinarska fakulteta UL. Rezultati projekta so izkušnje v pripravi, proizvodnji in predkliničnem testiranju novega, inovativnega zdravila. V podjetju Iskra Pio so razvili komore za čisto proizvodnjo takih zdravil, v COBIK-u so razvili proces proizvodnje, medtem ko je Jafral izvedel proizvodnjo zdravila. Na OI so v sodelovanju z dr. Grošljem z UKC Ljubljana pripravili in trenutno izvajajo klinično študijo, ki testira varnost omenjenega zdravila na bolnikih z rakom. Poleg tega so na Fakulteti za elektrotehniko UL v sklopu projekta SmartGene.si razvili generator in elektrode za aplikacijo električnih pulzov na kožo za namene genske terapije. Plod tega razvoja je spin-out podjetje MPOR, ki bo testiralo in tržilo ta produkt.

Profesor Miklavčič in Laboratorij za biokibernetiko na UL FE sicer že od leta 2015 sodelujejo z največjim proizvajalcem medicinske opreme na svetu, podjetjem Medtronic, s katerim raziskujejo in razvijajo novo metodo srčne ablacije z ireverzibilno elektroporacijo, ki je glede na dosedanje predklinične in klinične raziskave varnejša od trenutno najpogosteje uporabljene radiofrekvenčne ablacije in glede na dosedanje klinične rezultate vsaj enako učinkovita. Podjetje Medtronic bo 6. marca na kongresu American College of Cardiology v New Orleansu predstavilo težko pričakovane rezultate klinične študije PULSED AF, v katero je bilo vključenih 360 bolnikov z atrijsko fibrilacijo. V klinični študiji so uporabili tehnologijo, ki so jo pomagali razviti tudi slovenski raziskovalci s Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani.