Strojno učenje in umetna inteligenca – revolucija, ki oblikuje našo prihodnost

Umetna inteligenca predstavlja enega najpomembnejših tehnoloških prebojev zadnjih desetletij in je danes že v tretjem vzponu po preteklih valovih navdušenja v 60. in 80. letih prejšnjega stoletja. Tokrat z dejanskimi učinki, ki so primerljivi z industrijsko, računalniško in internetno revolucijo; to je revolucija, ki je že močno povečala produktivnost na številnih področjih, hkrati pa odpira nove priložnosti in izzive tudi za slovensko družbo.

Priložnosti in izzivi umetne inteligence

Razvoj umetne inteligence je tudi za slovensko družbo pomemben, saj ponuja priložnosti za izboljšanje učinkovitosti v industriji, izobraževanju in zdravstvu. Strojno učenje že omogoča personalizirano izobraževanje, prilagoditev učnih načrtov posameznikom in napovedovanje učnih težav. V industriji pa so sistemi za analizo podatkov in avtomatizacijo procesov ključni za povečanje konkurenčnosti in trajnostni razvoj. Hkrati pa umetna inteligenca predstavlja tudi izzive, kot so avtomatizacije delovnih mest in zagotavljanje pravičnosti v procesih odločanja.

Prof. dr. Dobrišek, ki se na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani ukvarja s strojnim učenjem oz. umetno inteligenco, je izpostavil, da bo razvoj velikih generativnih modelov, kot so GPT in drugi, v prihodnje še bolj energijsko intenziven in stroškovno zahteven. Zato si bodo razvoj takšnih modelov lahko privoščila le največja podjetja. Kljub temu pa obstajajo številne nišne priložnosti za manjša podjetja in raziskovalne skupine, zlasti pri specifičnih jezikovno tehnoloških rešitvah, ki se navezujejo na slovenski jezik, ter tudi pri razvoju različnih specializiranih avtonomnih mobilnih sistemov ter različnih proizvodnih procesov, ki se intenzivno izvajajo v slovenski industriji. Prihodnji izziv bo tudi zagotavljanje kakovostnih podatkov za strojno učenje umetno inteligentnih sistemov, saj prekomerno zanašanje na umetno inteligentno tvorjene podatke lahko privede do škodljivih napak v naslednjih generacijah teh sistemov.

Človeška sposobnost in umetna inteligenca z roko v roki

Prof. dr. Dobrišek opozarja tudi na pomembnost človeškega nadzora nad umetno inteligenco in pomen zagotavljanja etičnega razvoja teh tehnologij. V prihodnje bodo podjetja morala vlagati v potrjeno človeško ustvarjene podatke in informacije, da bi se izognila nevarnosti škodljivih rezultatov pri strojnem učenju umetne inteligence. To bo spodbudilo večje spoštovanje in vrednotenje človeške ustvarjalnosti ter utrdilo vlogo umetne inteligence kot orodja, ki dopolnjuje človeške sposobnosti, ne pa, da jih nadomešča.