Opis predmeta
Predmet temelji predvsem na postopkih računalniškega vida, ki predstavljajo izhodišče večine biometričnih sistemov. Ciljna skupina so študentje, ki jih zanimata visoko-tehnološki razvoj in raziskave, saj je veliko pristopov še v raziskovalni fazi. Glavna vsebina, ki se bo zaradi razvoja področja spreminjala:
-
Osnove biometrije
-
Biometrične modalnosti
-
Zgradba tipičnega biometričnega sistema
-
Razpoznava/verifikacija/identifikacija
-
Metrike
-
Pogoji za korektno primerjanje sistemov (baze, ogrodja)
-
Uspešnost in uporabnost sistemov
-
Računalniški vid kot temelj biometričnih sistemov
—–
-
Prstni odtis
-
Zajem
-
Ocena kvalitete slike in izboljšanje kvalitete
-
Procesiranje
-
Singularne točke, minucije, grebeni
-
Ujemanje
—–
-
-
Šarenica
-
Zajem
-
Izboljšanje kvalitete
-
Procesiranje (segmentacija, normalizacija, kodiranje)
-
Značilke
-
Ujemanje
—–
-
-
Obraz
-
Zajem
-
Podmodalnosti
-
Procesiranje
-
Značilke (pristop na osnovi izgleda, modela in/ali teksture)
-
Ujemanje
—–
-
-
Gibanje
-
Zajem
-
Vpliv dinamike
-
Procesiranje (pristop na osnovi izgleda in/ali modela)
-
Dinamične značilke
-
Ujemanje
—–
-
-
Uhelj
-
Zajem
-
Procesiranje
-
Značilke
-
Ujemanje
—–
-
-
Večbiometrični sistemi /
večmodalnost / fuzije -
Ključni problemi modalnosti/sistemov (raziskovalni izzivi)
Predavanja predstavijo pristope in razložijo njihovo delovanje. Na laboratorijskih vajah to znanje uporabimo za apliciranje na praktične probleme v Matlabu in odprtokodnih orodjih.
Predmet učimo na programih
Cilji in kompetence
Cilji predmeta:
-
Študent dobi dober pregled nad področjem biometrije in tistimi področji računalniškega vida, ki tvorijo temelje biometričnih sistemov.
-
Študent je seznanjen s potekom raziskovalnega dela.
-
Študent pridobi dobro osnovo za doktorski študij.
Pridobljene kompetence študenta:
-
Pozna terminologijo in principe analize identitete.
-
Pozna obseg biometričnih tehnologij in njihove prednosti in slabosti.
-
Pozna delovanje biometričnega sistema od zajema do odločitve.
-
Razume potek procesiranja za vsako biometrično modalnost.
-
Pozna nekatere omejitve delovanja biometričnih sistemov.
-
Kritično razmišlja o starejših in novejših modalnostih, kako se modalnosti lahko dopolnjujejo.
-
Pozna nekatere odprte probleme/izzive v biometriji.
Metode poučevanja in učenja
Predavanja in laboratorijske vaje, individualno delo na domačih nalogah/projektu, predstavitve izdelkov.
Predvideni študijski rezultati
Po uspešno opravljenem predmetu bodo študenti zmožni:
– pojasniti razvojni cikel biometričnega sistema
– razlikovati med specifikami različnih modalnosti
– izbrati algoritme računalniškega vida za biometrični cevovod
– implementirati biometrični cevovod
– ovrednotiti kvaliteto vsakega koraka v cevovodu
– zgraditi večbiometrični sistem
– argumentirati izbiro metrik, baz, protokolov
– identificirati odprta raziskovalna vprašanja
– spisati tehnično poročilo.
Temeljni viri in literatura
-
Anil K. Jain, Arun A. Ross, Karthik Nandakumar, Introduction to Biometrics, Springer, 2011 (glavna, izhodiščna literatura / primary literature)
-
Ruud M. Bolle, Jonathan Connell, Sharath Pankanti, Nalini K. Ratha, Andrew W. Senior, Guide to Biometrics, 2003
Vsebine bodo podprte tudi s članki iz pomembnih konferenc in revij. /
Content will be backed also with articles from important conferences and journals.
Bodi na tekočem
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko, Tržaška cesta 25, 1000 Ljubljana