[IKTinfo] Štirideseta obletnica prvega računalniškega virusa

Če se računalnik začne čudno obnašati, miška delati nekaj po svoje, ali pa se vse ustavi, je običajno na sceni računalniški virus. V Nemčiji je, na primer, v zadnjih 12 mesecih bilo 20 odstotkov uporabnikov interneta žrtev virusa ali druge zlonamerne programske opreme, kljub dejstvu, da celo 89 odstotkov osebnih računalnikov ima nameščeno zaščitno programsko opremo, poroča digitalno industrijsko združenje Bitkom. Pred 40 leti, 10 novembra 1983, je študent računalniških znanosti Fred Cohen na seminarju predstavil prvi »računalniški virus« (kot ga je leto dni kasneje poimenoval v svoji disertaciji), ki je kombiniral vrsto danes običajnih zlonamernih funkcij. Po nenamernem zagonu na računalniku se program namesti in potem razmnožuje s pripenjanjem na druge datoteke, pri čemer se spreminja, da ga bo težje odkriti. Danes imamo opravka z velikanskim številom različnih vrst zlonamernih programov, ki jih uporabljajo kriminalci. Trojanci, na primer, poskušajo ukrasti podatke o dostopu do spletne banke ali omogočiti vdor v računalnik, izsiljevalska programska oprema pa šifrira podatke in za njihovo obnovo zahteva odkupnino. Bitkom na 40. obletnico prvega virusa opozarja na tri osnovna pravila zaščite: (1) Uporabljajte vsaj program za zaščito operacijskega sistema in vključite njegovo posodabljanje, da bi vas ščitil tudi proti novimi zlonamernimi programi, (2) Ne odpirajte e-pošte, za katero ne veste od koga je, kaj je in zakaj vam je poslana ter ne klikajte na neznane pripone. (3) Poskrbite za samodejno redno posodabljajte operacijskega sistema in programov, ki bo ne le zagotavljalo nove funkcije, ampak predvsem zapiralo vse odkrite varnostne vrzeli. Mimogrede, tudi pred Cohenovim študijskim projektom je obstajala zlonamerna programska oprema, ki se je obnašala podobno, kot na primer »creeper« v letu 1971, vendar je Cohen prvi vključil »mutacijo« programske kode, ki je bila uporabljena za digitalno poustvarjanje delovanja virusa. 

Več informacij

Gospodarstvo, proizvodnja, izobraževanje in druge panoge so zadnja leta zaradi pandemije in ukrepov za njeno omejevanje ter rusko-ukrajinske vojne izpostavljeni večjim pritiskom in spremembam, kar potrjujejo tudi različne raziskave in analize. Podobnim spremembam je izpostavljena tudi panoga informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT), ki pa obenem omogoča spremljanje, ocenjevanje in nadzor sprememb ne le v lastni panogi temveč tudi v vseh drugih, kar je bilo zadnja leta vsem dragocena pomoč.

IKT namreč pomagajo podjetjem in ustanovam v vseh industrijah organizirati delo, prilagajati poslovanje, racionalizirati delovanje, obdelovati podatke, ocenjevati rezultate, napovedovati gibanja in odkrivati nove možnosti. Šolam in univerzam pa omogočajo izvajanje hibridnih oblik poučevanja in smiselne digitalizacije učnih procesov.

Vse to je razlog, da smo se odločili za redno objavljanje povzetkov informacij, ocen, analiz in študij raziskovalnih in analitskih podjetij, ki lahko vsem pomagajo pri lažjem spremljanju, spoznavanju in razumevanju sprememb in trendov ter uspešnejšem prilagajanju na novo obdobje IKT.

Pripravlja: Katedra za informacijske in komunikacijske tehnologije v sodelovanju z Esadom Jakupovićem