[IKTinfo] Slovo od Bluetootha in dobrodošlica ultra širokem pasu

Bluetooth je že desetletja priljubljena priročna in dostopna tehnologija za brezžično povezovanje, ki jo uporablja široka skupina naprav potrošniške elektronike, od zvočnikov do mobilnih telefonov. Kljub temu pa ima Bluetooth več šibkih točk, kot so manjše hitrost prenosa podatkov, precej omejen obseg in varnostne ranljivosti. Ultraširokopasovna tehnologija (Ultra-Wideband, UWB) pa uspešno odklanja vse te omejitve, ob tem pa je še bolj vsestranska, učinkovita in zanesljiva kot Bluetooth. Čeprav je IEEE zanj določila standard 802.15.4 že pred 15 leti, se UWB doslej ni še uveljavil. Po definiciji gre za način radijske komunikacije na kratkih razdaljah, ki uporablja spektralni pas širok vsaj 500 MHz (pri Bluetoothu je pas širok le 2 MHz in pri Wi-Fi 20 MHz). V nasprotju z ozkopasovnimi načini, ker je komunikacija utemeljena na spreminjanju frekvence, jakosti signala ali fazi (frekvenčna, amplitudna oz. fazna modulacija), uporablja UWB časovno oz. pulzno modulacijo. Privlačen je za aplikacije, ki zahtevajo večje hitrosti in višjo zanesljivost, saj lahko posreduje podatke v širokem razponu frekvenčnih pasov, ob tem pa še porabi precej manj energije kot druge brezžične tehnologije. Idealen je za aplikacije za prenos kratkega dosega – za prenos zvoka in podatkov ter za sisteme za sledenje lokacijam oz. napravam v realnem času. Tehnologija postaja privlačna z uvajanjem anten BodyWave za slušalke, kodeka MQair in slušalk PSB ter drugih tehnoloških prebojev. Ker omogoča desetkrat večjo hitrost kot Bluetooth, UWB ne rabi kompresije, pa postaja prava izbira za vse, ki si želijo brezžične vsebine vrhunske kakovosti in še podaljšano trajanje baterij.

Več informacij

Gospodarstvo, proizvodnja, izobraževanje in druge panoge so zadnja leta zaradi pandemije in ukrepov za njeno omejevanje ter rusko-ukrajinske vojne izpostavljeni večjim pritiskom in spremembam, kar potrjujejo tudi različne raziskave in analize. Podobnim spremembam je izpostavljena tudi panoga informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT), ki pa obenem omogoča spremljanje, ocenjevanje in nadzor sprememb ne le v lastni panogi temveč tudi v vseh drugih, kar je bilo zadnja leta vsem dragocena pomoč.

IKT namreč pomagajo podjetjem in ustanovam v vseh industrijah organizirati delo, prilagajati poslovanje, racionalizirati delovanje, obdelovati podatke, ocenjevati rezultate, napovedovati gibanja in odkrivati nove možnosti. Šolam in univerzam pa omogočajo izvajanje hibridnih oblik poučevanja in smiselne digitalizacije učnih procesov.

Vse to je razlog, da smo se odločili za redno objavljanje povzetkov informacij, ocen, analiz in študij raziskovalnih in analitskih podjetij, ki lahko vsem pomagajo pri lažjem spremljanju, spoznavanju in razumevanju sprememb in trendov ter uspešnejšem prilagajanju na novo obdobje IKT.

Pripravlja: Katedra za informacijske in komunikacijske tehnologije v sodelovanju z Esadom Jakupovićem