Pravica do sekundarnega publiciranja

Z ZZrID-C, sprejetem 23. 5. 2025 v Državnem zboru RS, je v 41. člen ZZrID (Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti) vključena pravica do sekundarnega publiciranja (Secondary Publication Right, SPR). Ta omogoča avtorju, da lahko v repozitorij shrani recenzirani rokopis in takoj omogoči dostop javnosti, tudi če založnik zahteva večmesečno nedostopnost prek repozitorija.

Slovenski avtorji bodo tako lahko vedno zagotovili takojšnji odprti dostop do recenziranih publikacij:

• Če bodo na voljo APC vavčerji ali sredstva za plačilo APC-ja, bo članek z licenco Creative Commons odprto dostopen na spletišču založnika, v slovenski repozitorij bo shranjen objavljeni članek.
• Kadar ne bo APC vavčerjev ali sredstev za plačilo APC-ja, bo članek na spletišču založnika objavljen kot naročniški, v slovenski repozitorij bo v skladu s SPR shranjen recenzirani rokopis, ki bo takoj javno dostopen prek repozitorija.

Sprememba ZZrID-C je bila 4. 6. 2025 objavljena v Uradnem listu RS, št. 40
(https://www.uradni-list.si/_pdf/2025/Ur/u2025040.pdf, str. 4358), in začne veljati petnajsti dan po objavi, tj. 19. 6. 2025.

_________________________________________________________________________________________________________________________________

Pravica do sekundarnega publiciranja predstavlja zakonsko podlago za omogočanje odprtega dostopa do in ponovne uporabe javno financiranih znanstvenih objav in raziskovalnih podatkov (tj. raziskav, sofinanciranih z javnimi viri najmanj v višini 50 %). To pravico lahko uveljavi avtor/raziskovalec sam (oziroma njegov delodajalec) ali izvajalec znanstvenoraziskovalne dejavnosti.

Pravica do sekundarnega publiciranja vzpostavlja pravno domnevo, da prenos avtorskih pravic ne more biti takšen, da bi avtorju onemogočal objavo dela v odprtodostopnem repozitoriju, saj avtor ohrani potrebne pravice za takšno objavo (tudi če na primer založnik revije zahteva izključni prenos materialnih avtorskih pravic).

Natančneje, pravica do sekundarnega publiciranja izrecno določa, da je nično vsako pogodbeno določilo, ki raziskovalcem ali izvajalcem znanstvenoraziskovalne dejavnosti preprečuje objavo oziroma dajanje na voljo javnosti rezultatov raziskav v javnem odprtodostopnem repozitoriju. Ta pravna domneva izboljšuje pravni položaj tistih raziskovalcev, ki morda nimajo pogajalske moči ali ustreznega pravnega znanja, da bi učinkovito ohranili potrebne pravice za objavo svojih raziskav v takšnem repozitoriju. Z uvedbo pravice do sekundarnega publiciranja so tako bolje opolnomočeni za izpolnjevanje obveznosti ohranjanja pravic (angl. Rights Retention).(VIR)