Promocija 330 doktoric in doktorjev znanosti

Na Univerzi v Ljubljani (UL) smo 1. in 2. junija 2026 praznovali znanost in umetnost. V sodelovanju s fakultetami in umetniškimi akademijami smo javno promovirali 330 doktoric oz. doktorjev znanosti ter prvi večer podelili 23 priznanj za pomembna umetniška dela. Dogodek je prvič potekal v ljubljanskih Križankah.

Prvi večer, ponedeljek, 1. junij

Javna promocija doktoric in doktorjev znanosti je ena najvišjih akademskih slovesnosti UL, s katerim univerza simbolno in slovesno potrdi zaključek najvišje stopnje študija ter predstavi vrhunske raziskovalne in umetniške dosežke širši javnosti. Letos je dogodek prvič potekal v Avditoriju Križanke, na dogodku pa je bila s slavnostno povorko z vodstvom univerze in članic poudarjena ceremonialna vloga znanosti in umetnosti. Z javno promocijo doktoric in doktorjev želi UL poudariti, da znanost in umetnost nista stvar zgolj stvar akademije, temveč del mesta in širšega okolja.

“Naučiti se moramo živeti v miru – med seboj in s planetom, ki je naš edini dom. Tako znotraj lokalnih skupnosti in držav kot tudi med narodi. Hkrati pa se moramo zavedati, da naš planet nima neomejenih virov za podporo človeškemu pohlepu. Znanost bo zato v prihodnjih desetletjih ostala enako pomembna, kot je bila v preteklosti. Naravoslovne in tehnične vede bodo iskale rešitve za izzive, ki smo jih ustvarili sami, družboslovje, humanistika in umetnost pa nas bodo morale znova naučiti, da smo del iste skupnosti in da lahko resnično uspevamo le skupaj. Znanje imate. Imate tudi mladostno energijo, radovednost in pogum. Uporabite jih tako, da boste pomagali spreminjati svet na bolje,” je na dogodku poudaril rektor UL, prof. dr. Gregor Majdič.

Prvi večer je doktorice in doktorje znanosti ter prejemnice in prejemnike priznanj za pomembna umetniška dela nagovorila prof. Nataša Barbara Gračner z Akademije za gledališče, radio in televizijo UL, ki je v svojem govoru izpostavila odgovornost, ki jo prinaša univerza kot nosilka znanja: “Sodobni človek je morda najbolj informirano bitje v zgodovini in hkrati eno najbolj dezorientiranih. To je paradoks našega časa. Nikoli nismo vedeli toliko in nikoli nismo bili tako oddaljeni od širšega konteksta razumevanja. Prav zato je danes vprašanje univerze bistveno vprašanje našega časa. Če postane zgolj distributer informacij, je že izgubila bitko. Univerza obstaja zato, da jih interpretira. Da jih osmišlja in umešča v širše pomenske okvire ter tako omogoča kompleksnejše razumevanje sveta. Prav v tem je njen nenadomestljivi pomen. Ne ustvarja le znanja, temveč sposobnost presojanja, saj omogoča, da dvom, kritična misel in iskanje resnice ostajajo živi. Ali kot bi rekel Bertolt Brecht: naloga znanja ni, da potrjuje naše gotovosti, temveč da omejuje naše zmote.”

Doktorica in doktorji znanosti z naše fakultete

Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani je pridobila 12 doktorjev znanosti. To so:

• dr. Silvija Lavrač za delo Ocena zmožnosti proizvodnega procesa za poljubno zvezno porazdeljene podatke (mentor: prof. dr. Goran Turk)
• dr. Miloš Antić za delo Lokalizacija in gradnja zemljevida v notranjih strukturiranih okoljih za avtonomne mobilne sisteme z uporabo strojnega vida (mentor: prof. dr. Igor Škrjanc)
• dr. Miloš Ljubotina za delo Optične sklopne strukture za heterogeno integracijo gradnikov kvantne fotonike (mentor: prof. dr. Janez Krč)
• dr. Peter Lombergar za delo Numerično modeliranje temperature pri elektroporaciji ob prisotnosti pretokov tekočin (mentor: izr. prof. dr. Bor Kos)
• dr. Vid Mlačnik za delo Zagotavljanje meroslovne sledljivosti na področju sevalne termometrije (mentor: prof. dr. Igor Pušnik)
• dr. Klemen Pečnik za delo Merjenje uporabniške izkušnje in uporaba obogatene resničnosti za izboljšanje dostopnosti za gluhe in naglušne pri radiodifuzni distribuciji multimedijskih vsebin (mentor: prof. dr. Matevž Pogačnik, somentor: doc. dr. Matevž Kunaver)
• dr. Gašper Podobnik za delo Segmentacija večmodalnih medicinskih slik z uporabo globokega učenja (mentor: prof. dr. Tomaž Vrtovec, somentor: znan. sod. dr. Bulat Ibragimov
• dr. Matej Rabzelj za delo Modeliranje kibernetskih napadov na osnovi javno dostopnih zbirk podatkov in sistemov kibernetskih vab (mentor: izr. prof. dr. Urban Sedlar)
• dr. Marko Remec za delo Spremljanje zmogljivosti in preizkušanje stabilnosti perovskitnih sončnih celic (mentor: prof. dr. Marko Topič)
• dr. Florian Scheler za delo Vpliv selektivnih kontaktnih plasti in obdelave spojev na učinkovitost in stabilnost perovskitnih sončnih celic (mentor: prof. dr. Marko Topič)
• dr. Žiga Stržinar za delo Minimalno invazivne metode spremljanja in nadzora industrijskih procesov (mentor: prof. dr. Igor Škrjanc, somentor: doc. dr. Boštjan Pregelj)
• dr. Rok Šmerc za delo Mehanizmi elektroporacije in fizikalno-kemijski dejavniki pomembni pri terapijah z elektroporacijo (mentor: doc. dr. Samo Mahnič-Kalamiza)

Iskrene čestitke!