Umetno zaznavanje

Vsebina predmeta:

1. Pregled področja umetnega zaznavanja, aplikacijski doseg in znanstveni izzivi
2. Procesiranje slik
   1. Nastanek slike v kameri
   2. Binarizacija, morfološke operacije, segmentacija
   3. Barvni prostori in zaznavanje
   4. Linearni in nelinearni filtri
3. Odvodi slike in zaznavanje robov
   1. Zaznavanje robov z odvodi
   2. Robovi za zaznavanje objektov
   3. Zaznavanje parametričnih oblik
4. Prileganje modelov
   1. Normalne enačbe
   2. Homogeni sistemi
   3. Robustne metode
5. Lokalne značilnice
   1. Detektorji kotov
   2. Lokalni opisniki z izbiro merila in afino adaptacijo
6. Stereoskopija in zaznavanje globine
   1. Nekalibrirani in kalibrirani sistemi ter rekonstrukcija
7. Razpoznavanje objektov
   1. Podprostorske metode (PCA,LDA)
   2. Razpoznavanje z lokalnimi značilnicami
8. Detekcija objektov
   1. Zapis vizualnih lastnosti in postopki za detekcijo
9. Zaznavanje gibanja
   1. Lokalno gibanje in metode za sledenje objektov

Vaje:

Vaje bodo potekale v obliki projektno-orientiranih nalog v primerno opremljenih študentskih laboratorijih. Študentje v okviru nalog samostojno implementirajo algoritme in jih preizkušajo na različnih naborih podatkov zajetih z različnimi senzorskimi sistemi. Sprotno in obvezno delo na projektih omogoča poglobljeno in kritično razumevanje obravnavane tematike, spodbuja pa tudi samostojno mišljenje in kreativnost.

Študenti bodo v okviru tega predmeta pridobili konkretna znanja in veščine s področja računalniškega vida. Razvili bodo kompetence z nizkonivojskega procesiranja slik, 3D geometrije kamer in sterea, detekcije objektov, razpoznavanja objektov in osnove izračunavanja gibanja v videoposnetkih. Osvojili bodo tudi matematične osnove za reševanje zahtevnih inženirskih problemov, ki so značilni za analizo tako kompleksnih signalov kot so slike in videoposnetki.

Poleg tega bodo študenti osvojili naslednje kompetence:

• Sposobnost razumevanja in reševanja strokovnih izzivov s področja računalništva in informatike

• Sposobnost strokovne komunikacije v materinem in tujem jeziku.

• Sposobnost neodvisnega reševanja tako manj zahtevnih kakor kompleksnih inženirskih in organizacijskih problemov iz ozkih področji, kakor tudi specifičnih dobro definiranih problemov s področja računalništva in informatike.

Predavanja, laboratorijske vaje v računalniški učilnici z aktivnim sodelovanjem. Individualno delo na vajah. Teorija s predavanj se praktično analizira na vajah. Poseben poudarek je na sprotnem študiju in sprotnem delu pri vajah.