Pogosta vprašanja na informativnih dnevih

Študij in vsebine

Kako zahteven je študij multimedije v primerjavi s FRI?

Gre za isti študijski program, ki ga izvajata obe fakulteti. Del predmetov se izvaja na FE, del pa na FRI. Bistvenih razlik v zahtevnosti ni, na FRI obravnavajo bolj programerske vidike multimedije, na FE pa predvsem IKT, audio-video tehniko, inženiring.

Ali je možnost izrednega študija za smer multimedija?

Ne, izrednega študija za program Multimedija na naši fakulteti ni.

Kako je razdeljen teoretični in praktični del pouka?

Posamezni predmet je sestavljen iz predavanj (teoretični del) in vaj (praktični del). Dodatno imajo študenti v 3. letniku visokošolskega programa Aplikativna elektrotehnike obvezno praktično usposabljanje, medtem ko imajo študenjte obeh univerzitetnih programov različne možnosti praktičnega dela v okviru poletnih praks, raziskovalnega dela v laboratorijih ali projektnega dela v podjetjih.

Se ta fakulteta lahko poveže z medicino?

Področja medicine so v največji meri zajeta v študijskem programu Biomedicinska tehnika, kjer elektrotehnika omogoča razvoj tehnologij in naprav za medicinsko diagnostiko, zdravljenje ter spremljanje zdravstvenega stanja. Z medicino povezanimi projekti pa se srečujemo tudi na drugih smereh, ki se ukvarjajo z medicinskimi napravami (npr. EEG, EKG, MRI sistemi), bioinformatiko, telemedicino ter razvojem inovativnih rešitev za analizo in obdelavo biomedicinskih signalov. Najdemo jo tudi na področju robotike, predvsem v povezavi s fizioterapijo razvojem naprednih rehabilitacijskih naprav in sistemov, ki pomagajo pri okrevanju pacientov po poškodbah ali operacijah ali pri operacijah z robotom,  poznanih tudi kot robotsko asistirane operacije, ki kirurgom omogočajo izvedbo natančnejših in manj invazivnih posegov.

Kako je razdeljen teoretični in praktični del pouka?

Posamezni predmet je sestavljen iz predavanj (teoretični del) in vaj (praktični del). Dodatno imajo študenti v 3. letniku visokošolskega programa Aplikativna elektrotehnike obvezno praktično usposabljanje, medtem ko imajo študenjte obeh univerzitetnih programov različne možnosti praktičnega dela v okviru poletnih praks, raziskovalnega dela v laboratorijih ali projektnega dela v podjetjih.

Kako FE pripravlja študente na izzive prihodnosti, ko bodo umetna inteligenca, kvantno računalništvo in energetski prehodi preoblikovalo inženirske poklice?

Na fakulteti študente pripravljamo na izzive prihodnosti z vključevanjem naprednih tem, kot so umetna inteligenca, kvantno računalništvo in energetski prehod, v študijske programe. Študenti se seznanijo z najnovejšimi tehnologijami in raziskavami na teh področjih skozi interdisciplinarno izobraževanje, praktične projekte in sodelovanje z industrijo. S tem pridobijo poglobljena znanja in veščine, ki so ključna za razvoj inovativnih rešitev v industriji, trajnostnem razvoju in digitalizaciji, kar jim omogoča prilagodljivost in konkurenčnost v hitro spreminjajočem se tehnološkem okolju.

Kakšna je razlika med visokim in univerzitetnim študijem?

Visokošolski študij elektrotehnike je usmerjen v hitrejši vstop študentov na trg dela, medtem ko univerzitetni študij zagotavlja vse temeljne veščine in znanja, potrebna za nadaljevanje študija na drugi stopnji. Kljub tem razlikam pa oba programa vključujeta obsežno praktično in projektno delo, kar omogoča diplomantom, da so po zaključku obeh študijskih programov na prvi stopnji tudi zelo zaposljivi.

Koliko je praktičnega usposabljanja na univerzitetnem programu Elektrotehnike?

Na univerzitetnem študiji praktično usposabljanje ni predvideno v okviru rednega programa, se pa študenti s praktičnim delom srečate že na laboratorijskih vajah, lahko se vključite v projektno delo laboratorijev, v podjetjih ali pa v obliki izmenjave v tujini.

Koliko časa traja in kdaj je praktično usposabljanje na Aplikativni elektrotehniki (VS)?

Tri mesece v drugem semestru tretjega letnika.

Kakšen je odnos med študenti in profesorji?

Kot za vsak odnos sta za to potrebna dva. Če ste študenti spoštljivi in korektni, bodo takšni tudi profesorji. Sicer pa se lahko pohvalimo, da na naši fakulteti nasploh vladajo dobri odnosi, če pa se kje zatakne, se študenti vedno lahko obrnete na študentsko pisarno ali v posebnih primerih na zaupno osebo, ki vam bo pomagala pri reševanju morebitnih zapletov.

Vpisni pogoji, prehodi in smeri

Kakšni so pogoji za prehod z visokošolskega študija na magistrski program?

Pogoj za vpis na magistrski študij je dokončana 1. stopnja. Če je vpis omejen, se izvede izbirni izpit, ki je enak za vse študente, ne glede na zaključen program.

Kateri peti predmet moraš vzeti za univerzitetni študij?

Izbrani peti predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi, razen če je to predmet Elektrotehnika.

Kdaj se moramo odločiti glede področja (energetika, biotehnologija,…)?

Na visokošolskem študijskem programu Aplikativna elektrotehnike se v posamezno področje usmerite v drugem letniku, na univerzitetnem študijskem programu Elektrotehnika pa v tretjem letniku.

Ali se lahko usmeriš na biotehnologijo, če si na visokošolskem programu?

Da, vendar lahko smer biomedicinska tehnika študenti izberete šele na drugi stopnji študija elektrotehnike.

Kakšni so povprečni pogoji za vpis, točke, kaj je bolj pomembno – matura ali 3. in 4. letnik?

Če je vpis omejen, so pomembni vsi ti pogoji (slošni uspeh na maturi, splošni uspeh v 3. in 4. letniku).

Koliko je običajno prijav in koliko študentov sprejmete? Koliko točk je bilo za sprejem potrebnih prejšnja leta?

Koliko dijakov je povprečno zavrnjenih s smeri multimedije zaradi premalo mest?

Lansko leto je bilo 66 prijav, sprejeli smo 45 študentov, leto prej 60 prijav, vpisali smo 30 študentov.

Če ugotovim, da mi univerzitetni študij ne odgovarja, ali se lahko prepišem na visokošolskega?

Da, prepis je možen v 1. letniku med VS in UN programom. Če se prepisujete iz 1. v 2. letnik (napredujete), potem ne izgubite dodatnega leta. Če se prepisujete iz 1. v 1. letnik, izgubite dodatno leto. Več informacij boste našli tu. 

Predmeti, zahtevnost in učni izzivi

Zakaj sta mehatronika in energetika v sklopu iste smeri?

V tretjem letniku univerzitetnega študija Elektrotehnika se študij deli na 4 smeri. Mehatronika in elektroenergetika sta področji, tesno povezani z interdisciplinarnim pristopom. Elektroenergetika obravnava proizvodnjo in prenos električne energije do uporabnikov, pri mehatroniki pa se učimo o transformatorjih, ki so pomemben gradnik elektroenergetskega omrežja (prenos energije) in o elektromotorjih, ki tvorijo velik del porabe električne energije (približno polovica celotne porabe).

V predmetniku ni obvezne športne vzgoje?

Obvezne športne vzgoje v predmetniku ni. V okviru obštudijske dejavnosti je na voljo veliko različnih športnih aktivnosti tudi za študente FE.

Ali narediš letnik, če prideš iz PTI programa?

Seveda, če se študiju dovolj posvetiš, se učiš in pridno hodiš na vaje. Študij je zahteven, a obvladljiv, kar vsako leto dokaže več kot 200 diplomantk in diplomantov.

Kakšne vrste prilagoditev nudite dijakom s posebnimi potrebami?

Študenti, ki pridobijo status študenta s posebnim potrebami, imajo na voljo prilagoditve v skladu s pravilnikom UL (npr. podaljšan čas pisanja, večji tisk izpitov, dodatne pripomočke pri izpitih…). Prilagoditve se odobrijo na nivoju posameznika, glede na njegove potrebe.

Kako je z urniki na VS? So dopoldne in popoldne? Ali se da prilagajati?

Obvezne vsebine so načeloma dopoldne, izbirni predmeti popoldne, prilagoditve so v skladu z dogovori.

Kako zahtevna sta matematika in fizika v programu Multimedije?

Matematike je manj kot na študijskih programih elektrotehnike, je pa multimedija še vedno inženirski študij, zato nekaj matematike in fizike je v predmetniku.

Mobilnost in mednarodni programi

Kje in kako poteka izmenjava v tujini?

Izmenjave potekajo po celotni Evropi in svetu, točne destinacije so objavljene na naši spletni strani.

Statistika in uspešnost

Koliko študentov povprečno pade letnik?

Na študijskem programu Aplikativna elektrotehnika (VS) je prehodnost iz prvega v drugi letnik 42 odstotna, iz drugega v tretji letnik pa 78 odstotna, na študijskem programu Elektrotehnika (UN) pa 67 odstotna iz prvega v drugi letnik in 77 odstotna drugega v tretjega.
Prehodnost na programu Multimedija (UN) iz prvega letnika v drugega je 40 odstotna, iz drugega v tretjega pa 87 odstotna.

Študentsko življenje in okolje

Kam se hodi na pivo?

Za to vprašanje kontaktirajte Študentski svet ali druge organizacije, ki vam bodo z veseljem predstavile celoten vidik obštudijskega življenja na in poleg FE.

Ali lahko istospolno usmerjeni obiskujejo to fakulteto?

Našo fakulteto obiskujejo vsi, ki jih zanima elektrotehnika in z njo povezana področja.

Ali je Formula Student povezana s Fakulteto za strojništvo UL?

Tudi, gre za projekt razvoja električne formule, v katerem poleg študentov elektrotehnike sodelujejo tudi študenti strojništva in ekonomije.

Ali so parkirna mesta brezplačna? Za avto in motor?

Z avtomobilom na fakulteti ne morete parkirati, z motorjem pa lahko parkirate na za to predvidenih parkirnih mestih.

Kariera in zaposljivost

Katere so možnosti zaposlitve po končanem študiju multimedije?

Diplomanti multimedije se lahko po zaključku študija zaposlite v najrazličnejših podjetjih, katerih dejavnost pokriva področje multimedije, multimedijskih komunikacij, telekomunikacij in informacijsko-komunikacijske tehnologije. Poleg svoje temeljne usposobljenosti za inženirska delovna mesta s širšega področja multimedije, imate dovolj široka teoretična znanja, da se lahko zaposlite na različnih drugih področjih gospodarstva (npr. radio in televizijska produkcija, trgovina, informacijske dejavnosti in storitve) in negospodarstva (državna uprava, šolstvo, raziskovalni in razvojni inštituti in zavodi, zdravstvena dejavnost idr.).
Poklici iz standardne kvalifikacije iz področja multimedije so: inženir elektrotehnike, projektant, inženir elektroenergetike, vodja del, inženir elektronike, produktni menedžer, produktni vodja, tehnolog elektrotehnike, tehnolog elektronike, vodja inženiringa, inženir razvoja komunikacij, organizator informacijskih sistemov, sistemski inženir…

Informacije o vpisu

Kje dobim informacije o postopku vpisa na fakulteto in dokumentih, ki jih moram oddati?

Sprejemni postopek za vse svoje članice izvaja Visokošolska prijavno-informacijska služba Univerze v Ljubljani, ki ima svoje prostore na Kongresnem trgu 12, Ljubljana.

Vse informacije o poteku sprejemnega postopka ter kontaktne podatke boste našli na njihovi spletni strani.

Na koga se lahko obrnem, če imam vprašanja ali pritožbo na ne/sprejem na fakulteto?

kontaktne podatke boste našli na spletni strani Visokošolske prijavno-informacijske službe Univerze v Ljubljani.

Kdaj pa se potem sploh vpišem na Elektro faks?

Ko boste prek EVŠ prejeli obvestilo, da ste bili sprejeti na našo fakulteto, boste v nekaj dneh na svoj e-naslov, ki ste ga vpisali ob prijavi prek portala EVŠ, prejeli vabilo k vpisu, skupaj z navodili kako vpis izvedete. Vpis poteka elektronsko in ga lahko opravite od koderkoli, potrebujete le dobro internetno povezavo.

Kako vem, da sem prijavo uspešno oddal?

Kandidat na svoj e-naslov, ki ga je vpisal v prijavi za vpis, prejme povratno obvestilo o uspešno oddani prijavi. Če povratnega obvestila niste prejeli, preverite status svoje prijave ali se obrnite na portal eVŠ (ekc@gov.si, evs-prijava.mvzi@gov.si).

Kdaj dobim potrdilo o vpisu?

Potrdilo o vpisu si boste lahko sami prenesli iz našega študentskega informacijskega sistema Studis po zaključenem vpisu na fakulteto. Prej ko boste zaključili vpisni postopek, prej boste vpisani in boste potrdilo lahko prenesli.

Kateri so najpomembnejši datumi za prvi vpis na fakulteto?

• 13.–14. februar: Informativni dnevi
• 18. februar–18. marec: Oddaja prijave prek portala eVŠ
• 25. marec: Znano, če je na fakulteti omejitev vpisa ter število prejetih prijav
• 1.–15. april: Izvedba online intervjujev za nonEU državljane
• 24. julij: Obvestilo prek portala eVŠ o tem kam ste sprejeti in povabilo k vpisu sprejetih kandidatov s strani UL FE (EU državljani)
• 24. julij–14. avgust: Vpis v 1. letnik (EU državljani)
• 19. avgust: Znana morebitna prosta mesta za 2. prijavni rok (EU državljani)
• 20.–27. avgust: Oddaja prijave prek portala eVŠ na morebitni 2. prijavni rok (EU državljani)
• 28. avgust: Obvestilo prek portala eVŠ o tem kam ste sprejeti (nonEU državljani)
• 31. avgust: Povabilo k vpisu sprejetih kandidatov s strani UL FE (nonEU državljani)
• 31. avgust–4. september: Vpis v 1. letnik (nonEU državljani)
• 21. september: Obvestilo prek portala eVŠ o tem kam ste sprejeti (EU državljani, 2. prijavni rok)
• 21. september: Povabilo k vpisu sprejetih kandidatov s strani UL FE (EU državljani, 2. prijavni rok)
• 21.–23. september: Vpis v 1. letnik (EU državljani, 2. prijavni rok)
• 1. oktober: Pozdrav brucem
• 2.oktober–: Redni pedagoški proces

Informacije za mednarodne študente

Kaj naj storim, če se informativnega dne ne morem udeležiti v živo?

Univerza v Ljubljani za mednarodne študente organizira online informativne dni. Več informacij boste našli na tej spletni strani.

Kje dobim informacije o postopku vpisa in potrebnih dokumentih za vpis?

Sprejemni postopek za vse svoje članice izvaja Visokošolska prijavno-informacijska služba Univerze v Ljubljani. Vse informacije o poteku sprejemnega postopka ter kontaktne podatke boste našli na njihovi spletni strani. Tam boste našli informacije o:

• datumih, ki so za vas pomembni,
• dokumentih, ki jih morate oddati,
• tem kako poteka postopek priznavanja in vrednotenja tujih spričeval,
• študentskih domovih,
• študentski vizi in
• zdravstvenem zavarovanju.

Dodatne informacije o študentskem življenju lahko poiščete tudi na spletni strani Univerze v Ljubljani, namenjeni mednarodnim študentom.