Elektrotehnika +

Elektrotehnika+ predstavlja razširjena razvojna področja elektrotehnike, ki vključujejo sodobne trende in nove tehnologije za reševanje izzivov v industriji in znanosti.

Čipi – nevidni možgani, ki poganjajo sodobno življenje

Ko vzameš telefon iz žepa, vklopiš računalnik, zaženeš avto, se v ozadju dogaja nekaj, česar nas večina sploh ne opazi – delujejo čipi. Čipi oziroma integrirana vezja so drobni »možgani« elektronskih naprav, v katerih se skriva na milijarde elementov, ki računajo, shranjujejo podatke in zaznavajo spremembe v okolju. Izdelani so v mikro- in nanometrskih tehnologijah, kar pomeni, da so njihovi gradniki tisočkrat tanjši od človeškega lasu.

Na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani (UL FE) ima področje razvoja čipov in mikroelektronike več kot 60-letno tradicijo. Skozi čas so raziskovalci prispevali pomembne dosežke: prvi čip za analogni telefonski aparat v tehnologiji CMOS, ki je bil proizveden v milijonskih količinah, ter načrtovanje prvega slovenskega 8-bitnega mikroračunalnika.

Na foliji je prikazana silicijeva rezina, ki vsebuje posamezna izdelana integrirana vezja.
Na foliji je prikazana silicijeva rezina, ki vsebuje posamezna izdelana integrirana vezja.

Čipi – sokreatorji sedanjosti in prihodnosti

Razvoj čipov gre v smeri manjših dimenzij, manjše porabe energije in večjih hitrosti delovanja. Posebno zanimivi so namenski čipi (ASIC), ki so zasnovani za točno določeno aplikacijo – na primer zaznavanje molekul v zraku, podporo umetni inteligenci ali natančnemu merjenju fizikalnih veličin. V projektu Umetni nos so raziskovalci UL FE razvili čip in izdelali posebne kapacitivne kemične senzorje za zaznavanje izredno majhnih koncentracij molekul spojin v zraku. Drugo pomembno področje je razvoj in lastna izdelava teraherčnih senzorskih polj in mikrosistemov za odkrivanje raznih (skritih) predmetov. Na področju novih generacij čipov raziskovalci UL FE raziskujejo in z lastno tehnologijo izdelujejo fotonske čipe. Le-ti  omogočajo bistveno hitrejše prenose in izračune podatkov z manjšo porabo energije. Fotonski čipi odpirajo nove možnosti v telekomunikacijah, senzoriki in kvantnih tehnologijah, saj se za prenos informacij namesto elektronov uporablja svetloba.

Poleg načrtovanja čipov v najnovejših tehnologijah ima UL FE možnost lastne izdelave čipov v podmikronski tehnologiji CMOS. Hkrati tehnologija omogoča izdelavo naprednih senzorskih struktur kot so magnetni, kemični in drugi specialni senzorji tipa MEMS.

Shema namenskega čipa za elektronski nos v 180 nm tehnologiji načrtan na UL FE.
Shema (ang. layout) namenskega čipa za elektronski nos v 180 nm tehnologiji načrtan na UL FE.

Zakaj so čipi pomembni za elektrotehniko?

Čipi združujejo temeljna področja elektrotehnike – od materialov, načrtovanja, izdelave, testiranja in pakiranja. Kljub svojim majhnim dimenzijam so čipi eno najbolj izrazitih področij sodobne elektrotehnike ter omogočajo nove inovacije, ki spreminjajo naš skupen svet – in ga bodo spreminjali tudi v prihodnje.

Fotonski čip (levo) in polje optičnih vlaken (desno), kjer se informacijo prenaša in obdeluje v formi svetlobe.
Fotonski čip (levo) in polje optičnih vlaken (desno), kjer se informacijo prenaša in obdeluje v formi svetlobe.

Laboratorij za mikroelektroniko

Laboratorij za fotovoltaiko in optoelektroniko

Soustvarjamo zeleni prehod.

Raziskovalno delo na Univerzi v Ljubljani Fakulteti za elektrotehniko poteka v okviru laboratorijev ter programskih in raziskovalnih skupin. Na fakulteti deluje v okviru osmih kateder 27 raziskovalnih laboratorijev.