Podeljene Bedjaničeve nagrade za leto 2025

55 let spodbujanja odličnosti na področju elektroenergetike in avtomatizacije

Na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani je 17. decembra 2025 potekala slovesna podelitev nagrad prof. dr. Vratislava Bedjaniča, ki jih podeljujemo že 55. leto zapored. Nagrade so namenjene izjemnim akademskim delom s področij elektroenergetike in avtomatizacije ter imajo dolgoletno tradicijo, povezano s podjetjem Iskra, Univerzo v Ljubljani, Univerzo v Mariboru in Združenjem slovenskih elektroenergetikov CIGRE–CIRED, ki je leta 2009 prevzelo sponzorstvo nagrade.

Izbor nagrajencev za leto 2025

Komisija za Bedjaničeve nagrade je za leto 2025 obravnavala 9 prijavljenih del, in sicer:

• 3 doktorske disertacije ter
• 6 magistrskih del bolonjskega študija.

Po skrbnem pregledu in na podlagi visokih strokovnih kriterijev je komisija izbrala dva nagrajenca.

Bedjaničeva nagrada za magistrsko delo

Simon Strmšnik

Naslov naloge: “Večnamenski sistem za meritve in prerazporejanje naboja v baterijskih paketih”

• Mentor: doc. dr. Klemen Drobnič
• Predlagatelj: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko

Bedjaničeva nagrada za doktorsko disertacijo

dr. Mitja Garmut

Naslov naloge: “Vključitev večfizikalnega modeliranja v večkriterijsko optimizacijo za izboljšanje zmogljivosti in izkoristka sinhronskih strojev s trajnimi magneti (ang. Integrating Multi-Physics Modeling within Multi-Objective Optimization to Enhance the Performance and Efficiency of Permanent Magnet Synchronous Machines)”

Mentor: izr. prof. dr. Martin Petrun
Predlagatelj: Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko

O nagradi

Nagrada je hkrati memorial prof. dr. Vratislavu Bedjaniču. Prof. Bedjanič je leta 1929 diplomiral na Tehniški fakulteti v Ljubljani, leta 1940 pa bil imenovan za docenta na Univerzi v Ljubljani. Kot izjemno prodoren strokovnjak za elektroenergetiko je že leta 1945 sodeloval pri nastajanju in organiziranju slovenske elektroindustrije. Na temelju takratnih potreb in jasnega razumevanja, kako pomembno je obvladovati proizvodnjo opreme za avtomatizacijo elektroenergetskih objektov, je v Ljubljani ustanovil Tovarno električnih aparatov – TELA, ki jo je vodil kot poslovni in strokovni direktor. Ob 40-letnici njegove smrti so mu leta 1999 v parku Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani odkrili doprsni kip.

Da bi ohranili spomin na univerzitetnega učitelja in gospodarstvenika ter hkrati spodbujali diplomante, magistrante in doktorante k uporabno usmerjenim raziskavam na področju avtomatizacije, je Iskra na pobudo prof. dr. Antona Ogorelca leta 1970 ustanovila Nagrado in sklad. Njene identitete niso oblikovali le ustanovitelji, temveč tudi nagrajenci – s svojimi deli, rezultati in vplivom v stroki. Komisija za nagrade vse od začetka vzdržuje visoke in selektivne kriterije, saj želi, da nagrajena dela poleg raziskovalne odličnosti izkazujejo tudi jasno usmerjenost v gospodarsko in družbeno uporabnost rezultatov.

Od ustanovitve leta 1970 je bilo podeljenih že več kot 300 Bedjaničevih nagrad. Mnogi nagrajenci danes delujejo kot ugledni raziskovalci, univerzitetni profesorji in strokovnjaki z mednarodnim ugledom. Nagrada pomembno prispeva k prenosu znanja v prakso ter spodbuja razvoj uporabno usmerjenih raziskav, ki so ključne za družbeni in gospodarski napredek.