Teden Univerze in podelitev najvišjih priznanj

Univerza v Ljubljani (UL) v sklopu Tedna Univerze ob obletnici ustanovitve vsako leto razglasi najodličnejše raziskovalne dosežke raziskovalk in raziskovalcev UL. Z naše fakultete so letošnje priznanje za raziskavo “Globoki modeli za regresijo možganske starosti kot splošnega diagnostičnega kriterija nevrodegenerativnih bolezni” prejeli:

• izr. prof. dr. Žiga Špiclin, nosilec raziskave,
• as. Lara Dular in prof. dr. Franjo Pernuš, avtorja raziskave.

Globoki modeli za regresijo možganske starosti kot splošnega diagnostičnega kriterija nevrodegenerativnih bolezni

Napoved starosti možganov na podlagi magnetnoresonančnih (MR) posnetkov glave ter morebitna razlika med napovedano in kronološko starostjo sta splošni biomarker za vse bolezni z nevrodegenerativnim učinkom. V raziskavi smo razvili napredne arhitekture globokega učenja za regresijo možganske starosti neposredno iz T1-uteženih MR-posnetkov glave in na podlagi velike množice javno dostopnih podatkov zdravih oseb v odrasli dobi (18–95 let) predlagali standardiziran protokol vrednotenja regresijskih modelov, ki vključuje oceno točnosti, robustnosti, ponovljivosti in časovne konsistence ocene možganske starosti. Dokazali smo ugoden vpliv napredne predobdelave T1-uteženih MR-posnetkov na ponovljivost regresije možganske starosti med različnimi MR-skenerji. Primerjalno vrednotenje starostnih razlik smo izvedli na zdravih kontrolnih skupinah in prizadetih skupinah s spalno apnejo, sladkorno boleznijo, multiplo sklerozo (MS), Parkinsonovo boleznijo, blagimi kognitivnimi motnjami in Alzheimerjevo demenco (AD). Bolniki z AD in MS so kazali največje razlike v starosti (do +6,48 oz. do +4,24 leta), pri vseh prizadetih skupinah pa smo opazili trend zmanjševanja razlike z naraščajočo starostjo, kar nakazuje pristranski vpliv preživetja, napredovanja bolezni, terapije in prilagajanja življenjskega sloga.

Raziskava je ponovljiva, z javno objavljenimi podatki in programsko kodo, rezultati pa so bili objavljeni v treh izvirnih znanstvenih člankih s faktorjem vpliva v prvi četrtini revij.

Univerza v Ljubljani (UL) v sklopu Tedna Univerze ob obletnici ustanovitve vsako leto razglasi najodličnejše raziskovalne dosežke raziskovalk in raziskovalcev UL. Z naše fakultete je letošnje priznanje za raziskavo “Membranske nanostrukture” prejel:

• prof. ddr. Aleš Iglič, avtor raziskave.

Nosilka in vodilna avtorica članka je prof. dr. Veronika Kralj-Iglič, avtorji z ostalih članic UL pa so dr. Matevž Arko, Vesna Arrigler, dr. Marija Holcar, doc. dr. Samo Hudoklin, prof. dr. Ksenija Kogej, prof. dr. Mateja Erdani-Kreft, izr. prof. dr. Metka Lenassi, dr. Nataša Resnik, prof. dr. Rok Romih, Anna Romolo, dr. Vesna Spasovski, Urška Zagorc.

Membranske nanostrukture

Do zdaj zbrani rezultati kažejo, da se snov in informacije na celični ravni prenašajo v obliki delcev nanovelikosti – zunajceličnih veziklov (ZV). V to lahko aktivno posežemo s sintetičnimi nanodelci (liposomi in njihovimi kombinacijami z ZV-ji – hibridosomi). ZV-ji in hibridosomi lahko posredujejo interakcije med vsemi živimi sistemi in okoljem ter predstavljajo temelj koncepta eno zdravje. Razumevanje in obvladovanje lastnosti teh struktur in njihovih interakcij bo prineslo napredne rešitve v medicini, kmetijstvu, živilski industriji in okoljskih znanostih. Predlagani člani raziskovalne skupine Laboratorij za klinično biofiziko (LKBF) pri UL ZF, ki povezuje sodelavce z več fakultet UL in sodelavce iz tujine, so razvili metodo za pripravo hibridosomov iz lecitina, izolata iz smrekovih iglic in glicerola, o čemer so poročali v objavi [1]. Ti hibridosomi so vsebovali bioaktivne snovi iz smreke in dosegli izplen, ki omogoča njihovo uporabo na veliki skali. V. Kralj-Iglič in A. Romolo sta članici mednarodnega združenja International Society for Extracellular Vesicles, ki na globalni ravni zbira in posreduje informacije o ZV-jih (objava [2]). V okviru aktivnosti na področju membranskih nanostruktur sta objavili tudi prispevek, ki poudarja pomen tako eksperimentalnega kakor teoretičnega dela na področju membranskih nanostruktur [3]. S predlaganim dosežkom, objavljenim v ([1]–[3]), se LKBF uvršča med vodilne raziskovalne skupine na področju biofizike membranskih nanostruktur.

Univerza v Ljubljani (UL) v sklopu Tedna Univerze ob obletnici ustanovitve podeljuje častni doktorat Univerze v Ljubljani, ki ga na predlog Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, prejme

• prof. dr. Christophe Ballif.

Prof. dr. Christophe Ballif je svetovno priznan znanstvenik, visoko citiran raziskovalec in karizmatičen profesor na področju fotovoltaike ter predan ambasador trajnostnega razvoja. Prof. dr. Christophe Ballif deluje kot redni profesor na EPFL in kot direktor Centra za trajnostno energetiko na CSEM v Švici. Za svoje vrhunske znanstvene in inovacijske dosežke ter pionirsko delo na področju fotovoltaike je prejel številne nagrade in bil izvoljen v Švicarsko akademijo inženirskih znanosti ter postal dopisni član Inženirske akademije Slovenije.

Ob tej priložnosti bo v torek, 3. decembra 2024, ob 16.15 na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani prof. dr. Christophe Ballif potekalo vabljeno predavanje z naslovom “Technologies for the energy transition in the world, Switzerland, and Slovenia: myths and realities”.

Na povezavi si lahko preberete celotno izjavo za javnost UL FE in UL ob podelitvi častnega doktorata.

Univerza v Ljubljani (UL) v sklopu Tedna Univerze ob obletnici ustanovitve podeljuje Zlate plakete, ki jih podeljuje posameznikom in skupinam za izjemne zasluge pri razvijanju znanstvenega, pedagoškega ali umetniškega ustvarjanja ter za krepitev ugleda Univerze v Ljubljani. Z naše fakultete letošnjo Zlato plaketo prejme:

• prof. dr. Matjaž Vidmar.

Prof. dr. Matjaž Vidmar je s svojim izjemnim talentom za poučevanje postavil trdne temelje vsebinam s področja sevanja in optike. Skozi celotno kariero neguje praktično delo in popolno odprtost učnih gradiv. Za laboratorijske vaje je razvil številne učne pripomočke, njihove razlage pa nadgradil s prosto dostopnimi videovsebinami v angleščini, namenjenimi mednarodni promociji študija na Univerzi v Ljubljani.

Univerza v Ljubljani (UL) v sklopu Tedna Univerze ob obletnici ustanovitve podeljuje Svečane listine za najboljše študijske dosežke, ki jih podeljuje izjemnim študentom. Z naše fakultete letošnjo svečano listino prejmeta:

• Selma Vukalić,

Selma Vukalić je magistrski študij na programu Elektrotehnika zaključila s povprečno oceno izpitov 9,5. Med študijem je poleg zglednega opravljanja študijskih obveznosti uspešno predstavljala Fakulteto za elektrotehniko v okviru raznih promocijskih dejavnosti fakultete z namenom prepoznavnosti elektrotehnike med mlajšimi generacijami.

• Andrej Barachini.

Andrej Barachini je magistrski študij na programu Elektrotehnika zaključil s povprečno oceno izpitov 9,93. Poleg študija se je aktivno ukvarjal z glasbo v glasbeni šoli, Pihalnem orkestru radeških papirničarjev, kjer že deset let igra bas kitaro in tubo ter poje bariton, ter v Vokalni skupini Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, kjer že šest let poje bariton in nastopa na protokolarnih prireditvah fakultete.

Univerza v Ljubljani (UL) v sklopu Tedna Univerze ob obletnici ustanovitve podeljuje priznanja strokovnim sodelavkam in sodelavcem za pomemben prispevek k izboljšanju delovnih procesov in pozitivni klimi na članicah in rektoratu. Z naše fakultete letošnjo priznanje prejme:

• Vera Wabra Lekše.

Vera Wabra Lekše že vrsto let uspešno vodi delo v kadrovski službi Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. S svojim strokovnim pristopom učinkovito skrbi za obvladovanje pestrih dogodkov zaradi sprememb delovnopravne zakonodaje in vpeljave novih informacijskih sistemov. S kritičnim pogledom skrbi za pravo smer kadrovske strategije fakultete, hkrati pa ima izjemen občutek za soljudi.

Univerza v Ljubljani (UL) v sklopu Tedna Univerze ob obletnici ustanovitve podeljuje nazive zaslužna profesorica in zaslužni profesor Univerze v Ljubljani. Nazive zaslužna profesorica in zaslužni profesor podeljujemo upokojeni učiteljici oziroma učitelju Univerze za pomembne prispevke k razvoju znanstvene ali umetniške panoge in za predano opravljanje pedagoškega in mentorskega dela. Zaslužni naziv je prejel tudi profesor naše fakultete:

• prof. dr. Jurij Franc Tasič

Prof. dr. Jurij Franc Tasič je priznan strokovnjak in s 27 doktorskimi mentorstvi zelo priljubljen mentor na področju elektrotehnike in računalništva. Njegovi številni aplikativni in mednarodni raziskovalni projekti obsegajo področja zgodnjih računalniških sistemov, obdelave signalov, napredne algoritme v telekomunikacijah, multimedijske sisteme, umetno inteligenco in medicinsko diagnostiko. Akademske dosežke dopolnjuje z odgovornimi vodstvenimi funkcijami v gospodarstvu in družbi.