Opis predmeta
Razvoj probiotikov za živali in ljudi.
Selekcijski kriteriji za probiotike; sposobnost kolonizacije, fiziološke lastnosti, varnost (invazivnost, rezistenca proti antibiotikom, tvorba toksinov, virulentni faktorji, kompetitivnost), tehnološke lastnosti (preživetje tehnoloških postopkov fermentacije, sušenja, liofilizacije, enkapsulacije; obstojnost v različnih matriksih in pogojih skladiščenja,).
Mehanizmi delovanja in markerji sledenja: kompeticija za hranila, kompeticija za mesta pripenjanja, protimikrobna in protivirusna aktivnost, komunikacija s črevesnimi celicami, posredna in neposredna regulacija metabolizma, protimutagena aktivnost, uravnavanje imunskega sistema. Teorija obrambe na treh nivojih.
Pomen razvoja mikrobioma za zdravje organizma, spremembe mikrobiote prebavil v različnih življenskih obdobjih in pod vplivom zunanjih dejavnikov ter možna preventiva in terapija s probiotiki.
Trditve o zdravstvenih učinkih probiotikov (»health claims«); Probiotiki kot funkcionalna živila, prehranska dopolnila in krmni dodatki (prirast, preprečevanje okužb).
Probiotiki kot terapevtiki: laktozna intoleranca, črevesne okužbe in vnetja, preprečevanje AAD (antibiotic associated diarhea), rotavirusna driska, Helicobacter pylori, urogenitalne okužbe, zaščita mlečne žleze.
Nove kategorije izdelkov: psihobiotiki, postbiotiki, živi bioterapevtski izdelki. Osnovne značilnosti in razlike med temi izdelki, prebiotiki in fermentiranimi živili
Vaje: predstavitev klasičnih in genetskih metod proučevanja zgoraj naštetih mehanizmov delovanja probiotikov ter metod, ki se uporabljajo za kontrolo probiotičnih preparatov in probiotičnih živil.
Seminarske vaje: načrtovanje in-vivo in kliničnih raziskav.
Predmet učimo na programih
Cilji in kompetence
Temeljni izobraževalni cilj je poglobiti znanja s celotnega področja probiotikov (funkcionalna živila, prehranska dopolnila, krmni dodatki, terapevtiki), ki bo omogočilo študentu samostojno delo od izbire novih sevov, proučevanja mehanizmov učinkovanja in potrjevanja probiotičnih učinkov (in-vitro, in-vivo, klinične študije), preverjanja varnosti in tehnoloških lastnosti do možnih aplikacij.
Metode poučevanja in učenja
Predmet se bo izvajal v obliki:
- predavanj, na katerih bodo predavatelji skušali predstaviti celotno področje znanosti o probiotikih s poudarkom na najnovejših odkritjih in metodah proučevanja,
- seminarskih vaj, kjer bodo študentje skupaj z učitelji oblikovali problemsko temo seminarske naloge in
- laboratorijskih vaj, kjer bodo na konkretnih primerih spoznali sodobne metode proučevanja probiotikov.
Predvideni študijski rezultati
Znanje in razumevanje:
delovanja probiotikov, njihove možne vloge v razvoju črevesne mikrobiote, vzdrževanju mikrobiote in terapiji pri različnih kliničnih indikacijah
Temeljni viri in literatura
- Binda S, Hill C, Johansen E, Obis D, Pot B, Sanders ME, Tremblay A and Ouwehand AC (2020) Criteria to Qualify Microorganisms as “Probiotic” in Foods and Dietary Supplements. Front. Microbiol. 11:1662. doi: 10.3389/fmicb.2020.01662
- EFSA FEEDAP. 2018. Guidance on the characterisation of microorganisms used as feed additives or as production organisms. EFSA Journal 16(3):5206, 24 pp. https://doi.org/10.2903/j.efsa.2018.5206
- Hill, C. et al. The International Scientific Association for Probiotics and Prebiotics consensus statement on the scope and appropriate use of the term probiotic Nat. Rev. Gastroenterol. Hepatol. 11, 506–514 (2014); published online 10 June 2014; doi:10.1038/nrgastro.2014.66
- Press Release – European Pharmacopoeia Commission sets unprecedented quality requirements LBPs – April 2018. https://www.edqm.eu/en/d/85842 Dostop: 13-5-2022
- Sanders ME, Benson A, Lebeer S, et al. 2018. Shared mechanisms among probiotic taxa: implications for general probiotic claims. Curr Opin Biotechnol. 49: 207–216.
- Guidelines for the Evaluation of Probiotics in Food. Joint FAO/WHO Working Group Report on Drafting Guidelines for the Evaluation of Probiotics in Food, London, Ontario, Canada, 2002, 11 str.
Tekoča znanstvena periodika