Opis predmeta
Paleobotanika, paleoekologija, filogenija in biogeografija pomembnejših drevesnih družin, rodov in vrst, genetski vidiki evolucije, evolucijski procesi v naravnih populacijah gozdnih drevesnih vrst in speciacija, zgodovinski razvoj gozdov v svetu in Sloveniji. Ledenodobna zatočišča in poledenodobni razvoj glavnih drevesnih vrst. Raziskave populacij gozdnega drevja: naravna variabilnost in prilagoditveni potencial izbranih drevesnih vrst, njun pomen in dejavniki, ki ju ogrožajo, novosti iz sistematike.
Pomen gozdnih genskih virov in njihovega ohranjanja. Vpliv gospodarjenja z gozdom na genetsko strukturo populacij gozdnega drevja, pomen ohranjanja genetske variabilnosti kot pomembnega prilagoditvenega potenciala naravnih populacij gozdnega drevja. Oblikovanje sodobnih žlahtniteljskih programov za izbrane gozdne drevesne vrste. Biotehnologija v gozdarstvu, njeni možni vplivi na okolje in njihovo vrednotenje. Zunajgozdni nasadi drevesnih vrst, problematika vnašanja tujih drevesnih vrst. Invazivne drevesne vrste, njihov vpliv na stabilnost ekosistemov in možnosti njihovega obvladovanja.
Predmet učimo na programih
Cilji in kompetence
Izobraževalni cilji so nadgraditi temeljna znanja na področju dendrologije, gozdne genetike in ohranjanja gozdnih genskih virov, prav tako pa poglobiti razumevanje temeljnih mehanizmov in procesov pri gospodarjenju z gozdnimi ekosistemi.
Kompetence, ki jih pridobi kandidat, obsegajo poglobljeno znanje s področja in obvladovanje raziskovalnih metod. Pridobljeno poglobljeno temeljno znanje je sposoben povezovati in nadgrajevati z drugimi raziskovalnimi področji.
Metode poučevanja in učenja
Izbrana poglavja določenih vsebin (predavanja ali konzultacije), voden seminar, izdelava seminarskega dela in njegov zagovor, sodelovanje pri raziskovalnem delu nosilca.
Predvideni študijski rezultati
Znanje in razumevanje: slušatelj se usposobi za samostojno raziskovalno delo na obravnavanem področju. Osvoji obvladovanje sodobnih raziskovalnih metod in izvajanja aplikativnih in temeljnih raziskav. Pridobi tudi spretnosti akademskega nastopanja in argumentiranja svojih stališč, prav tako je sposoben razumevanja načinov in pomena povezovanja raziskovalnega, razvojnega in pedagoškega dela.
Temeljni viri in literatura
– Briggs, D.E.G., 2003. Palaeobiology II. Oxford, Blackwell, 583 s.
– Eriksson, G., Ekberg, I., Clapham, D., 2006. An Introduction to Forest Genetics. Uppsala, 185 s.
– Geburek, T., Turok, J. (eds.), 2005. Conservation and Management of Forest Genetic Resources in Europe. Arbora Publishers, 700 s.
– Roloff, A., et al, 1996-2014. Enzyklopädie der Holzgewächse: Handbuch und Atlas der Dendrologie. Wiley.
– tekoča znanstvena periodika
Bodi na tekočem
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko, Tržaška cesta 25, 1000 Ljubljana