Strukturne analize lesa na področju kulturne dediščine

Opis predmeta

Les je material, ki ga je človek med dolgoročno zgodovino najbolj uporabljal. Kljub temu, da je njegova trajnost omejena, obstajajo številne lesene ostaline, leseni predmeti in artefakti, ki pričajo o pomenu tega materiala za človeštvo in ga danes obravnavamo kot del kulturne dediščine. Preiskava lesa omogoča pridobivanje številnih informacij, ki so pomembne za razumevanje pretekle zgodovine, pojava novih drevesnih vrst, preseljevanja, razvoja obdelovalnih tehnik in gradbenih aktivnosti, kulturnega razvoja, ugotavljanje starosti in istovetnosti objektov ter s tem preverjanje zgodovinskih dejstev. Izziv je ohraniti predmete kulturne dediščine z ohranjanjem materiala, iz katerega so izdelani. Preiskovanje zgradbe lesa omogoča identifikacijo vrst in oceno degradacije, ki je osnova pri pravilni izbiri postopkov konserviranja lesa. Analiza prirastnih plasti omogoča dendrokronološke analize za določanje starosti in istovetnosti lesenih predmetov.

Teme ki jih zajema predmet: ravnanje z mokrim arheološkim lesom (na poti od najdbe, izkopavanja do hrambe). Obdelava mokrega arheološkega lesa – priprava vzorcev za preiskave zgradbe lesa ter dendrokronološke meritve. Metode vzorčenja suhega lesa iz objektov kulturne dediščine. Dendrokronološke meritve in analize ter kombinacija z radio-karbonskim datiranjem. Mikroskopske tehnike (svetlobna mikroskopija, elektronske mikroskopija, EDS, UV-mikrospektrofotometrija) za identifikacijo lesnih vrst in analizo degradacije/ohranjenosti lesa. Pregled postopkov in izbira postopkov za konserviranje lesa.

Predmet učimo na programih

Cilji in kompetence

Cilji:

Pridobiti poglobljeno znanje o pomenu lesa v kulturni dediščini in uporabe lesa v določenem (zgodovinskem) času in prostoru. Pridobiti znanja s področja vzorčenja lesa v vseh pojavnih oblikah ter obvladovanje metod, ki omogočajo natančno preiskavo zgradbe lesa, identifikacije lesnih vrst, oceno ohranjenosti ter preiskavo prirastnih značilnosti. Cilj je tudi izvajanje dendrokronoloških analiz za potrebe datiranja lesenih objektov.

Kompetence:

Študent bo kompetenten za presojo o pravilni izbiri načina vzorčenja in hrambe vzorcev lesa. Študent bo sposoben samostojno pripravljati vzorcev in preiskovati zgradbo lesa ter identificirati lesne vrste. Na osnovi predstavljenih vsebin bo usposobljen za izbiro optimalnega postopka konserviranja lesenih predmetov. Pridobljeno znanje bo omogočilo analizo starosti lesenih objektov.

Metode poučevanja in učenja

Interaktivna predavanja in razlage, konzultacije, vaje, vzorčenje na terenu, delo v laboratoriju, seminar.

Predvideni študijski rezultati

Znanje in razumevanje:

Študent ima pregled in pozna različne kategorije lesa z vidika ohranjenosti. Razume, pomen okoljskih dejavnikov na ohranjenost lesa. Zna presoditi načine in metode vzorčenja lesa za različne potrebe preiskovanja. Seznanjen je z različnimi raziskovalnimi metodami za preiskave zgradbe in ohranjenosti lesa ter preiskavo prirastnih značilnosti. Razume pomen ohranjenosti za ustrezno izbiro postopkov za ohranjanje lesa skladno s sodobnimi smernicami, ki veljajo v konservatorstvu. Pozna metode določanja starosti lesa z dendrokronologijo ter radiokarbonsko datacijo po metodi wiggle matching.

Uporaba:

Pridobljeno znanje omogoči uporabo naprednih mikroskopskih tehnik za oceno ohranjenosti lesa, za identifikacijo lesnih vrst, za ustrezno izbiro postopkov za ohranjanje lesa. Znanje omogoča ustrezno ravnanje z lesom v različnih stopnjah ohranjenosti kot tudi preiskavo starosti lesenih objektov.

Refleksije:

Poznavanje zgradbe lesa in stopenj degradacije, obvladovanje in izvajanje raziskovalnih metod, na področju preiskav lastnosti lesa.

Prenosljive spretnosti:

Študent pridobi spretnosti uporabe znanstvene literature. Znanje študent uporablja in nadgrajuje pri ostalih predmetih in strukturiranju doktorske disertacije.

Temeljni viri in literatura

Florian Mary-Lou, E. (1990), Scope and History of Archaeological Wood (1990). In: Archaeological wood Properties, Chemistry, and Preservation. Eds.: Roger M. Rowell in R. James Barbour. American Chemical Society, Washington.

Čufar, Katarina. (2009). Dendrochronology and Past Human Activity—A Review of Advances Since 2000. Tree-Ring Research. 63. 47-60. 10.3959/1536-1098-63.1.47

Kristof Haneca, Katarina Čufar, Hans Beeckman (2009). Oaks, Tree-rings and Wooden Cultural Heritage: a review of the main characteristics and applications of oak dendrochronology in Europe,

Journal of Archaeological Science, Volume 36, 1,P 1-11. https://doi.org/10.1016/j.jas.2008.07.005.

T. Nilsson, R. Rowell (2012). Historical wood–structure and properties. J. Cult. Herit., 13,3, S5-S9. Special issue on Wood science and conservation.

Gril, Joseph (2012). Wood Science for Conservation. J. Cult. Herit. Special Issue, V. 13, 3. S1-S216

https://www.sciencedirect.com/journal/journal-of-cultural-heritage/vol/13/issue/3/suppl/S

Macchioni N. (2014) Wood: Conservation and Preservation. In: Smith C. (eds) Encyclopedia of Global Archaeology. Springer, New York, NY. https://doi.org/10.1007/978-1-4419-0465-2_480

Nash, Stephen. (2002). Archaeological Tree-Ring Dating at the Millennium. Journal of Archaeological Research. 10. 243-275. 10.1023/A:1016024027669.

M. Jones, R. Eaton (2006). Conservation of ancient timbers from the sea. E. May, M. Jones (Eds.), Conservation science heritage materials, RSC, Publishing, Cambridge, UK. https://doi.org/10.1039/9781847557629-00266

Bontadi, J., & Bernabei, M. (2016). Inside the Dogon Masks: The Selection of Woods for Ritual Objects, IAWA Journal, 37(1), 84-97. doi: https://doi.org/10.1163/22941932-20160122

Kim, Yoon & Singh, Adya. (2016). Wood as Cultural Heritage Material and its Deterioration by Biotic and Abiotic Agents. 10.1016/B978-0-12-802185-9.00012-7.

Mauro Bernabei, Nicoletta Martinelli, Paolo Cherubini (2019). Tree-Ring Analysis on Wooden Artifacts: What Can It Tell Us? In Advanced Nanomaterials, Nanotechnologies and Nanomaterials for Diagnostic, Conservation and Restoration of Cultural Heritage. Eds. Giuseppe Lazzara, Rawil Fakhrullin. Elsevier,P: 111-125. https://doi.org/10.1016/B978-0-12-813910-3.00006-9.

Broda, M.; Hill, C.A.S. (2021). Conservation of Waterlogged Wood—Past, Present and Future Perspectives. Forests , 12, 1193. https://doi.org/10.3390/f12091193

Zisi, A. (2021). Forest Wood through the Eyes of a Cultural Conservator. Forests, 12, 1001. https://doi.org/10.3390/f12081001

Walsh-Korb, Zarah. 2022. "Sustainability in Heritage Wood Conservation: Challenges and Directions for Future Research" Forests 13, no. 1: 18. https://doi.org/10.3390/f13010018

Sodobna literatura s področja znanosti o lesu na področju kulturne dediščine