Metode za oceno stanja lesa in lignoceluloznih materialov v zgodovinskih in novejših zgradbah

Opis predmeta

Velik delež premične in nepremične kulturnozgodovinske dediščine je v celoti ali delno izdelan iz lesa. Poleg tega v zadnjem obdobju les kot material pridobiva pomen tudi v gradbenih aplikacijah.

Les in ostali lignocelulozni materiali v zgradbah so izpostavljeni delovanju abiotskih in biotskih dejavnikom razkroja. Glivni razkroj je predvsem posledica povišane vlažnosti, med tem ko je  delovanje lesnih insektov teže napovedati. Zaradi delovanja omenjenih dejavnikov razkroja, na lesu in drugih lignoceluloznih materialih pogosto pride do poškodb, ki lahko vodijo celo do porušitve objektov. Eden ključnih dejavnikov za porušitev lesenih objektov je poleg ognja ravno glivni razkroj.

Študenti se najprej seznanijo z vzroki za pojav poškodb lesa v zgradbah ter najpogostejšimi poškodbami. Za odkrivanje napak in oceno stanja lesa v zgradbah in drugi premični kulturni dediščini uporabljamo različne tehnike.  Podrobno bomo spoznali; vizualno ocena stanja z uporabo noža, analizo prisotnosti spor, elementno analizo XRF, teste z ne destruktivno metodo določanja modula elastičnosti, oceno gostote z izvlekom vijaka, uporovno vrtanje. Vse te metode so primerne za oceno stanja v kulturnozgodovinskih kot tudi novejših zgradbah. Slušatelji natančno spoznajo vse omenjene metode pri praktičnih vajah in jih na praktičnih primerih preizkusijo.

Seznani se z uporabo IR kamere in njeno uporabo za detekcijo puščanja vode, toplotnih mostov in analize kakovosti toplotnega ovoja.

Poleg tega se spoznajo s pravilnim ne invazivnim vzorčenjem materiala za nadaljnje laboratorijske analize. Od laboratorijskih analiz se osredotočimo na različne mikroskopske tehnike ter metode za določanje osnovnih fizikalnih lastnosti.

V zgradbah kjer se pojavijo poškodbe zaradi povišane vlažnosti in delovanja gliv izvajamo vzorčenje zraka ter določamo število spor. Velika količina spor v zraku namreč negativno vpliva na zdravje ljudi v takšnih zgradbah.

V nadaljevanju se osredotočimo na tehnike sanacije poškodb lesa in lignoceluloznih

materialov v zgradbah, dostopne biocidne proizvode in tehnike nanašanja in nebiocidne tehnike represivne zaščite lesa, kot so segrevanje, obdelava z mikrovalovi. Spoznamo najnovejše trende kontinuiranega  spremljanja vlažnosti lesa v zgradbah ter njihov pomen pri hitrem (pravočasnem) odkrivanju napak ter zmanjšanju stroškov sanacij.

 

Predmet učimo na programih

Cilji in kompetence

Cilji:

  • Spozna vzroke poškodb na zgradbah in jih zna detektirati.
  • Pridobi praktična znanja za delo z različnimi tehnikami za oceno stanja lesa v novih in kulturnozgodovinskih zgradbah.
  • Zna preveriti ali je bil v zgradbi uporabljen z  biocidi in/ali s površinskimi premazi obdelan les.
  • Spozna tehnike kontinuiranega spremljana vlažnosti v objektih in jih zna uporabiti v zgradbah ter sanacijah.

Kompetence:

  • Študent zna oceniti stanje lesa v zgradbah ter zna načrtovati sanacijo novih in kulturnozgodovinskih zgradb, kot posledico delovanja gliv in insektov. 

Metode poučevanja in učenja

Vaje, konzultacije, praktične demonstracije, seminarji in individualno projektno delo.

Predvideni študijski rezultati

Znanje in razumevanje:

Poznavanje in razumevanje vzrokov za razkroj lesa in lignoceluloznih kompozitov v zgradbah. Seznanjen je z različnimi tehnikami sanacije poškodovanih zgradb. Razume različne pristope sanacije novejših in kulturnozgodovinskih zgradb. Študent spozna in razume vplive povišane vlažnosti lesa v zgradbah, in možnosti za kontinuirano spremljene vlažnosti, na kitičnih mestih v zgradbah. 

Temeljni viri in literatura

Unger A, Schniewind AP, Unger W (2001) Conservation of wood artifacts : a handbook. Springer, Berlin; London

Reinprecht, L. (2016). Wood Deterioration, Protection and Maintenance. In Wood Deterioration, Protection and Maintenance. JohnWiley & Sons, Ltd. https://doi.org/10.1002/9781119106500

Sharapov E, Brischke C, Militz H, Smirnova E (2019) Prediction of modulus of elasticity in static bending and density of wood at different moisture contents and feed rates by drilling resistance measurements. European Journal of Wood and Wood Products 77:833–842. https://doi.org/10.1007/s00107-019-01439-2

Zabel R. A., Morell J.J. (2020): WOOD MICROBIOLOGY, Decay and Its Prevention, Second Edition, Elsevier: https://www.sciencedirect.com/book/9780128194652/wood-microbiology – izbrana poglavja

Du C, Li B, Yu W (2021) Indoor mould exposure: Characteristics, influences and corresponding associations with built environment—A review. Journal of Building Engineering 35

Bodi na tekočem

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko, Tržaška cesta 25, 1000 Ljubljana

E:  dekanat@fe.uni-lj.si T:  01 4768 411