Opis predmeta
Glede na svojo velikost je teritorij Slovenije izjemno raznolik v smislu biotske raznovrstnosti, tipov ekosistemov in geoloških formacij, kar skupaj predstavlja »naravno dediščino«. Poleg svoje inherentne vrednosti je naravna dediščina bistvenega pomena zaradi številnih družbenih in ekoloških dobrobiti, ki jih nudi družbi. Posledično se varstvu naravne dediščine posveča precejšnja pozornost, kar pa postaja vse težje izvedljivo zaradi rastočega vpliva človeštva, predvsem v obliki podnebnih sprememb, degradacije habitatov in invazivnih vrst. Za uspešno ohranjanje je ključno razumeti, kako tako naravni (ekološki in geološki) kot tudi antropogeni procesi vplivajo na naravno dediščino in oblikovati strategije upravljanja, ki ohranjajo oziroma ponovno vzpostavljajo želene komponente naravne dediščine v našem hitro spreminjajočem se okolju. V ta namen predmet pokriva naslednje poglavitne teme:
- Sistem varstva narave v Sloveniji in svetu: zavarovana območja ter drugi neposredni in posredni pravni ukrepi
- Analize deležnikov pri varovanju naravne dediščine
- Pomen vključevanja dedežnikov v ukrepe varstva narave
- Interpretacija narave (možnosti, načini izbire najprimernejšega pristopa predstavitve narave ciljnim skupinam) in usmerjanje turizma
- Ekologija motenj (t.j. kako procesi kot na primer sečnja, požiganje ali paša vplivajo na strukturo, sestavo in dinamiko vegetacije)
- Metode kvantifikacije vzorcev in procesov v rastlinskih združbah
- Metode v zgodovinski ekologiji
- Znanost in praksa obnovitvene ekologije
- Upoštevanje prostorske in časovne dimenzije (t.j. premik od posamičnih rastišč k pokrajinam in od let k desetletjem)
- Povezava življenjskih značilnosti zaščitenih vrst s habitatnimi značilnostmi in njihovo prostorsko in časovno dinamiko
- Naravne in antropogene spremembe abiotskih značilnosti (npr. prst, voda, geološke oblike, ceste, hidrološke strukture itd.) naravne dediščine
- Upravljanje z invazivnimi vrstami
- Dolgoročno upravljanje naravne dediščine v kontekstu podnebnih sprememb
- Analiza interesa deležnikov za naravno dediščino
- Metode komuniciranje pomena naravne dediščine v javnosti
Predmet učimo na programih
Cilji in kompetence
Cilj je zagotoviti poglobljeno znanje z znanstvenega in upravljavskega vidika z naravno dediščino. Predmet se osredotoča na biotsko in abiotsko komponento naravne dediščine in poleg tega vsebuje tudi socialni vidik, saj so pri zavarovanju in upravljanju naravne dediščine vključeni številni deležniki oz. skupine. Predmet je tematsko naravnan tako, da se kar najbolje prilagodi tematiki študentove doktorske naloge. Predmet se osredotoča na metode za kvantifikacijo in implementacijo (vpeljavo) zaščite in obnove naravne dediščine v načrtih za upravljanje.
Metode poučevanja in učenja
Vsebina bo v veliki meri prilagojena kandidatovem zanimanju in temi doktorske naloge. Metode poučevanja vključujejo:
- predavanja (izbrane tematike) in pripravo na seminar
- konzultacije, terensko delo in vključitev v raziskovalne projekte
Predvideni študijski rezultati
Znanje in razumevanje:
Študentje bodo zmožni: 1) razumeti in kvantificirati kako naravni in antropogeni procesi vplivajo na dano območje/predmet naravne dediščine, 2) oblikovati učinkovit upravljavski načrt, ki predvideva vzdrževanje ali obnovo zaščitene naravne vrednote in 3) oceniti interes različnih skupin deležnikov v povezavi z razglasitvijo, vzdrževanjem in obnovo naravne dediščine.
Temeljni viri in literatura
Berginc, Mladen, Kremesec Jevšenak, Jelka, Vidic, Jana. Sistem varstva narave v Sloveniji. Ministrstvo za okolje in prostor, 2006.
Leung, Y. F., Spenceley, A., Hvenegaard, G., & Buckley, R. (2018). Tourism and visitor management in protected areas: Guidelines for sustainability. Gland: IUCN.
Restoration Ecology: The New Frontier. 2nd edition. Edited by J. Van Andel and J. Aronson.
Plant Succession: Theory and Prediction. D.C. Glenn-Lewin, R.K. Peet, T.T. Veblen.
Izbrane monografije (znanstveni priročniki) in znanstveni članki iz znanstvenih publikacij, ki pokrivajo kandidatovo raziskovalno področje.
Selected monographs and scientific papers related to the students field of research.
Bodi na tekočem
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko, Tržaška cesta 25, 1000 Ljubljana