Opis predmeta
1)izbrana poglavja iz fiziologije gozdnega drevja
2)izbrana poglavja iz ohranitvene biologije in ekologije
3)izbrana poglavja iz fiziologije in ekologije simbioz
4)struktura in funkcija korenin in koreninskih simbiontov
5)dinamika ogljika v gozdnih tleh in interakcije v mikorizosferi
6)biogeokemijski cikli, voda v tleh, fiziologija mineralne prehrane
7)fiziologija rasti in razvoja; gozdni reprodukcijski material
8)(miko)bioindikacija stresa v gozdnem drevju in gozdnih ekosistemih
9)monitoringi sprememb v gozdnih tleh in populacijah gozdnega drevja
Predmet učimo na programih
Cilji in kompetence
Cilji predmeta so poglobiti razmevanje fiziologije gozdnega drevja, delovanja gozdnih tal, biologije gozdnih tal, interakcij v gozdnih tleh in mikorizosferi, mineralne prehrane gozdnega drevja, vodnih razmerij gozdnega drevja, pomena mikorize za rast in razvoj gozdnega drevja ter delovanje gozdnih ekosistemov, biodiverzitete v gozdnih tleh in pestrosti mikorize, mikobioindikacije stresa v gozdnih ekosistemih, osnov ohranitvene biologije in ekologije ter monitoringov sprememb v gozdnih tleh in populacijah gozdnega drevja.
Študent bo pridobil kompetence s področja izbranih poglavij, kritičnega vrednotenja in vključevanja znanj v gozdnogospodarsko prakso in rabo naravnih virov ter v znanstveno-raziskovalno delo, metodologijo, reference in etiko znanstveno-raziskovalnega dela na izbranem področju.
Metode poučevanja in učenja
Predavanja potekajo na klasičen način ob uporabi računalnika in interneta. Vaje ali raziskovalno delo, ki vključujejo nekaj terenskih ogledov raziskovalnih ploskev, potekajo na področjih, ki so aktualna v gozdarstvu in sovpadajo z nadaljnjim izobraževanjem oz. raziskovalnimi interesi in potrebami slušateljev. Na osnovi izbora vaj oz. raziskovalnega dela, terenskih ogledov ali zaradi interesa študenta se izbere naslov seminarske naloge, ki jo pripravi študent samostojno in jo predstavi na najprimernejši način.
Predvideni študijski rezultati
Znanje in razumevanje:
Vključevanje znanj v sonaravno gozdnogospodarsko in detajlno gozdnogojitveno načrtovanje pod vplivi klimatskih sprememb, vplive gospodarjenja na gozdna tla in ekosisteme, kompleksnost bioindikacije stresa v gozdnih ekosistemih ter kompleksa monitoringov stanja in razvoja gozdov.
Kritično vrednotenje konceptov gospodarjenja z gozdovi, obnove, pomena gozdov za globalno kroženje ogljika, pomena biodiverzitete in bioindikacije zdravja gozdov.
S študijem domače in tuje literature ter uporabo internetnih brskalnikov si študent izpopolni sposobnost kritične in specializirane uporabe knjižnice in dokumentacijskih baz podatkov, pa tudi osnovne informacije in prakso o molekularnih bazah podatkov.
Temeljni viri in literatura
TAIZ L., ZEIGER E. 2006. Plant Physiology 4th ed., Sinauer assoc. USA, 764 pp.
WAISEL Y., ESHEL A., KAFKAFI U. 2002. PLANT ROOTS. THE HIDDEN HALF. 3rd ed., Marcel Dekker inc., New York, Basel. 1120 str.
KRAIGHER H. 1996. Tipi ektomikorize – taksonomija, pomen in aplikacije = Types of ectomycorrhizae – their taxonomy, role and application. Zb. gozd. lesar., št. 49, str. 33-66
SMITH SE, READ DJ. 2008. Mycorrhizal Symbiosis, 3rd Ed. Acad. Press, London, 800 str.
COLEMAN DC, CROSSLEY DAJr, HENDRIX PF. 2004. Fundamentals of Soil Ecology, 2nd Ed. Elsevier, London, 385 str.
DIGHTON J. 2003. Fungi in Ecosystem Processes. Marcel Dekker, New York, 432 str.
BUSCOT F, VARMA A (Eds.). 2005. Microorganisms in Soils: Roles in Genesis and Functions, Springer, Heidelberg, 419 str
GUREVITCH J, SCHEINER SM, FOX G. 2006. The ecology of plants, 2nd ed., Sinauer assoc., USA, 574 pp.
URBANČIČ, M., SIMONČIČ, P., PRUS, T., KUTNAR, L.. Atlas gozdnih tal Slovenije. Ljubljana: Zveza gozdarskih društev Slovenije: GV: Gozdarski inštitut Slovenije, 2005. 100 str., ilustr. ISBN 961-6142-13-5.
Bodi na tekočem
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko, Tržaška cesta 25, 1000 Ljubljana