Funkcionalna ekologija rastlin in okoljske spremembe

Opis predmeta

Seznanitev s funkcionalno ekologijo kot znanostjo, ki se ukvarja z vlogo organizmov (rastlin) v združbah  in ekosistemih. Obravnava različnih funkcionalnih lastnosti oz. znakov rastlin (anatomsko-morfoloških, fizioloških, fenoloških, razmnoževalnih, razširjevalnih, biokemijskih), ki kažejo na prilagoditve rastlinske vrste na določeno okolje. Učinki različnih funkcionalnih skupin rastlin na delovanje ekosistema (produktivnost ekosistema, biogeokemični cikli, biotska pestrost). Korelacije in izključevanja med posameznimi lastnostmi rastlin, kot osnova za funkcionalne klasifikacije rastlinskih vrst. Pregled nekaterih splošnih funkcionalnih klasifikacij rastlin (Raunkiaerjeve življenjske oblike, r-K selekcija pri rastlinah, rastlinske strategije po Grime-u). Prilagoditve rastlin na različne oblike motenj in stresa v okolju ter koncept rastlinskih funkcionalnih tipov. Uporaba teh znakov pri sledenju in predvidevanju dinamike vegetacije ob spremembah rabe tal (intenzifikaciji kmetijske pridelave, opuščanju rabe), klimatskih in drugih okoljskih spremembah. Funkcionalna pestrost v naravi, njen evolucijski razvoj in pomen pri stabilnosti ekosistemov. Indikativna vrednost rastlin za potrebe sledenja zračnih, vodnih in talnih onesnaženj. Rastline kot meliorativno sredstvo. Funkcionalne lastnosti invazivnih rastlin

Predmet učimo na programih

Cilji in kompetence

Cilji predmeta so študentu približati znanstveno-raziskovalno delo na področju funkcionalnih tipov rastlin ter ekosistemske ekologije ter ga seznaniti z naborom raziskovalnih metod, ki se pri tem delu uporabljajo.

Metode poučevanja in učenja

Študenti se na predavanjih in laboratorijskih vajah seznanijo z osnovami metod. Te kasneje uporabijo v okviru projektnega dela, ki ga izvedejo na terenu ali v kontroliranih razmerah v laboratoriju oz.rastlinjaku. Rezultate projekta predstavijo.

Predvideni študijski rezultati

Znanje in razumevanje:

Študent pozna nabor najpomembnejših metod, ki se uporabljajo pri preučevanju funkcionalnih tipov rastlin  in ekologiji kopenskih ekosistemov, njihov glavni namen ter prednosti in slabosti.

Za določen namen raziskovanja zna izbrati ustrezne metode, jih ovrednotiti s stališča objektivnosti, ponovljivosti in uporabnosti. Zna jih uporabiti v raziskavah odziva rastlin in ekosistemov v eksperimentalnih ali naravnih razmerah. Sposoben je načrtovanja raziskovalnega dela ter sinteze in analize dokaj širokega spektra znanj na področju botanike, rastlinske ekologije in ekosistemske ekologije, varstva okolja ter sorodnih ved.

Temeljni viri in literatura

Anonimous, 2013. Ambient air -Biomonitoring with lichens – Assessing epiphytic lichen diversity", Final version of EN 16413, CEN & Afnor, CEN/TC 264/WG 31, 28 str.

Booth,B.D.,Murphy,S.D.,Swanton,C.J. 2010. Invasive plant ecology in natural and agricultural systems. 2nd edition. Cab International, ISBN-13:978 0 85199 528 1, s.214

Dierschke, H. 1994. Pflanzensociologie, Verlag Eugen Ulmer, Stuttgart,

Van der Marel, E., 2005. Vegetation Ecology; Blackwell Science Ltd., ISNB 0-632-05761-0, 395 s.

Grime, J. Philip. Plant strategies, vegetation processes and ecosystem properties – 2nd ed. – Chichester [etc.] : J. Wiley & Sons, 2002, 417str.

Markert, B. (Ed.), 1993. Plants as Biomonitors: Indicators for Heavy Metals in the Terrestrial Environment. VCH, Weinheim; New York;Basel; Cambridge; 664 str., ISBN 3-527-30001-5.

Markert, B. A., Breure, A. M., Zechmeister, H. G. (Eds.), 2003. Bioindicators & biomonitors: principles, concepts and applications. Elsevier Science, Amsterdam, 997 str., ISBN 0-08-044177-7.

 

Nimis, P. L., Scheidegger, C., Wolseley, P. (Eds.), 2002. Monitoring with Lichens – Monitoring Lichens, Kluwer Academics, Dordrecht, 403 str., ISBN 1-4020-0430-3.

 

Smith,T.M., Shugart,H.H. & Woodward F.I. 1997. Plant Functional Types. Cambridge University Press, Cambridge, ISNB 0-521-56643-6, 369 s.

 

revijalni članki s področja, tekoča periodika, druga učna gradiva…

journal papers, current periodicals, others…

Bodi na tekočem

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko, Tržaška cesta 25, 1000 Ljubljana

E:  dekanat@fe.uni-lj.si T:  01 4768 411