Opis predmeta
Fitofarmacevtska sredstva – osnovne definicije. Procesi v usodi fitofarmacevtskih sredstev in dejavniki, ki jo določajo. Porazdelitev v tleh, mehanizmi vezave, fenomen vezanih ostankov, izhlapevanje, zanašanje, površinski odtok, premeščanje v talnem profilu, izpiranje v podtalnico, sprejem v organizme, transformacije – razgradnja – mineralizacija. Remediacija tal: biostimulacija in bioaugumentacija. Vpliv FFS na neciljne organizme. Predstavitev metod preučevanja usode organskih ksenobiotikov v okolju na različnih nivojih in vrednotenja njihovih rezultatov. Uporaba dinamičnega modeliranja in metamodeliranje za ocenjevanje tveganj in upravljanje s FFS v okolju. Karte ranljivosti tal. Omilitveni ukrepi za preprečevanje točkovnega in razpršenega onesnaženja s FFS. FFS na podlagi mikroorganizmov in virusov – prednosti, omejitve in možnosti uporabe v integriranem varstvu rastlin.
Zakonodaja, ki obravnava okoljska tveganja FFS v R Sloveniji in EU.
Predmet učimo na programih
Cilji in kompetence
Posredovati znanja za razumevanje usode fitofarmacevtskih sredstev (FFS) v okolju. Študente seznaniti z različnimi pristopi za ugotavljanje tveganja uporabe FFS in upravljanje s FFS v okolju. Študente spodbujati k samostojnemu razmišljanju o ukrepih za zmanjševanje okoljskih tveganj uporabe FFS. Specifičnosti FFS na podlagi mikroorganizmov in virusov ter možnosti souporabe s kemičnimi FFS.
Metode poučevanja in učenja
Predmet se izvaja v obliki predavanj, seminarskih vaj (delo z modeli) in samostojne seminarske naloge, kjer pridobljena znanja uporabijo.
Uporabljena bodo sodobna audiovizualna sredstva in računalniška orodja (modeli FOCUS, FOOTPRINT orodja, arcGIS).
Predvideni študijski rezultati
Znanje in razumevanje:
Kandidat bo sposoben samostojno vrednotiti podatke o lastnostih FFS, ki določajo njihovo usodo v okolju. Sposoben bo izdelati ocene tveganj uporabe FFS v različnih kmetijsko-okoljskih scenarijih in predlagati možne ukrepe za zmanjševanje teh tveganj na ravni kmetije, kot tudi vodozbirnih območij in državni ravni.
Temeljni viri in literatura
Dunnivant F.M. in Anders E., 2006. A basic introduction to pollutant fate and transfort. An integrated approach with chemistry, modelling, risk assessment and environmental legislation. John Wiley & Sons, Inc. New Jersey, 480 s.
Roberts T., Hutson D., 1999. Metabolic pathways of agrocemicals (part 1 and 2), The Royal Society of Chemisty, MPG Books Ltd., Cornwall, 1475/ 849 s.
Suhadolc M., 2018. Uporaba prostorskih podatkov za upravljanje fitofarmacevtskih sredstev na ravni povodja. Geodetski vestnik. 2018, letn. 62, št. 1, str. 39-50.
Revijalni članki s področja, tekoča periodika, druga učna gradiva.
Bodi na tekočem
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko, Tržaška cesta 25, 1000 Ljubljana