Probiotiki

Opis predmeta

Razvoj probiotikov za živali in ljudi.

Selekcijski kriteriji za probiotike; sposobnost kolonizacije, fiziološke lastnosti, varnost (invazivnost, rezistenca proti antibiotikom, tvorba toksinov, virulentni faktorji, kompetitivnost), tehnološke lastnosti (preživetje tehnoloških postopkov fermentacije, sušenja, liofilizacije, enkapsulacije; obstojnost v različnih matriksih in pogojih skladiščenja,).

Mehanizmi delovanja in markerji sledenja: kompeticija za hranila, kompeticija za mesta pripenjanja, protimikrobna in protivirusna aktivnost, komunikacija s črevesnimi celicami, posredna in neposredna regulacija metabolizma, protimutagena aktivnost, uravnavanje imunskega sistema. Teorija obrambe na treh nivojih.

Pomen razvoja mikrobioma za zdravje organizma, spremembe mikrobiote prebavil v različnih življenskih obdobjih in pod vplivom zunanjih dejavnikov ter možna preventiva in terapija s probiotiki.

Trditve o zdravstvenih učinkih probiotikov (»health claims«); Probiotiki kot funkcionalna živila, prehranska dopolnila in krmni dodatki (prirast, preprečevanje okužb).

Probiotiki kot terapevtiki: laktozna intoleranca, črevesne okužbe in vnetja, preprečevanje AAD (antibiotic associated diarhea), rotavirusna driska, Helicobacter pylori, urogenitalne okužbe, zaščita mlečne žleze.

Nove kategorije izdelkov: psihobiotiki, postbiotiki, živi bioterapevtski izdelki. Osnovne značilnosti in razlike med temi izdelki, prebiotiki in fermentiranimi živili

Vaje: predstavitev klasičnih in genetskih metod proučevanja zgoraj naštetih mehanizmov delovanja probiotikov ter metod, ki se uporabljajo za kontrolo probiotičnih preparatov in probiotičnih živil.

Seminarske vaje: načrtovanje in-vivo in kliničnih raziskav.

Predmet učimo na programih

Cilji in kompetence

Temeljni izobraževalni cilj je poglobiti znanja s celotnega področja probiotikov (funkcionalna živila, prehranska dopolnila, krmni dodatki, terapevtiki), ki bo omogočilo študentu samostojno delo od izbire novih sevov, proučevanja mehanizmov učinkovanja in potrjevanja probiotičnih učinkov (in-vitro, in-vivo, klinične študije), preverjanja varnosti in tehnoloških lastnosti do možnih aplikacij.

Metode poučevanja in učenja

Predmet se bo izvajal v obliki:

predavanj, na katerih bodo predavatelji skušali predstaviti celotno področje znanosti o probiotikih s poudarkom na najnovejših odkritjih in metodah proučevanja,
seminarskih vaj, kjer bodo študentje skupaj z učitelji oblikovali problemsko temo seminarske naloge in
laboratorijskih vaj, kjer bodo na konkretnih primerih spoznali sodobne metode proučevanja probiotikov.

Predvideni študijski rezultati

Znanje in razumevanje:

delovanja probiotikov, njihove možne vloge v razvoju črevesne mikrobiote, vzdrževanju mikrobiote in terapiji pri različnih kliničnih indikacijah

Temeljni viri in literatura

Binda S, Hill C, Johansen E, Obis D, Pot B, Sanders ME, Tremblay A and Ouwehand AC (2020) Criteria to Qualify Microorganisms as “Probiotic” in Foods and Dietary Supplements. Front. Microbiol. 11:1662. doi: 10.3389/fmicb.2020.01662
EFSA FEEDAP. 2018. Guidance on the characterisation of microorganisms used as feed additives or as production organisms. EFSA Journal 16(3):5206, 24 pp. https://doi.org/10.2903/j.efsa.2018.5206
Hill, C. et al. The International Scientific Association for Probiotics and Prebiotics consensus statement on the scope and appropriate use of the term probiotic Nat. Rev. Gastroenterol. Hepatol. 11, 506–514 (2014); published online 10 June 2014; doi:10.1038/nrgastro.2014.66
Press Release – European Pharmacopoeia Commission sets unprecedented quality requirements LBPs – April 2018. https://www.edqm.eu/en/d/85842 Dostop: 13-5-2022
Sanders ME, Benson A, Lebeer S, et al. 2018. Shared mechanisms among probiotic taxa: implications for general probiotic claims. Curr Opin Biotechnol. 49: 207–216.
Guidelines for the Evaluation of Probiotics in Food. Joint FAO/WHO Working Group Report on Drafting Guidelines for the Evaluation of Probiotics in Food, London, Ontario, Canada, 2002, 11 str.

Tekoča znanstvena periodika