Biometeorološko modeliranje

Opis predmeta

Interakcije rastilna-ekositem-atmosfera

Opredelitev pomembnih aspektov s področij mikrometeorologije, fizike tal, ekologije in biogeokemije uporabljanih v biometeorologiji. Viri podatkov, merjenja in inštrumenti v biometeoroloških študijah.

Izmenjava mase in energije v terestričnih ekosistemih. Modeliranje turbulentnih gibanj in difuzije v rastlinski odeji, prenosa gibalne količine in sevanja. Matematični modeli za opis fotosinteze, dihanja, stomatalne regulacije.

Modeli vodnega cikla. Kvantificiranje intercepcije in odtoka padavin. Metode za računanje evapotranspiracije (aerodinamične in statistične). Modeli za trajanje omočenosti lista.

Modeli razvoja in rasti poljščin.  Potrebne parametrizacije rastlinske odeje. Preprosti staistični modeli v agrometeorologiji. Dinamični modeli in pogonske spremeljivke v njih. Generični modeli.

Fenološko modeliranje. Statistični modeli v agrofenologiji. Verifikacija modelov in njihova občutljivost. Učinki podnebnih sprememb na fenološke cikle rastlin in živali.

Nehotene spremembe atmosferskega dela okolja – vloga človeka. Onesnaženje zraka, klimatske spremembe, ozonska luknja, odnos globalni-lokalni okoljski problemi. Slabšanje razmer v okolju skupaj z deforestacijo in dezertifikacijo.

Biometeorološki modeli in urbano okolje, Spremembe masnih in energijskih tokov v urbaniziranem prostoru. Klima zaprtih prostorov in povezava s počutjem ter zdravjem človeka. Vpliv klime na prostorsko planiranje in arhitekturo mest.

Predmet učimo na programih

Cilji in kompetence

  • Pridobitev poglobljenega znanja o vplivu vrena in klime na žive organizme na podlagi fizikalnega pristopa.
  • Modeliranje procesov, ki vplivajo na rast in razvoj živih organizmov in kvantativne metode za oceno vpliva podnebja na agroekosisteme.

Metode poučevanja in učenja

Predavanja, vaje, seminar ob uporabi informacij o stanju klimatskega sistema  iz različnih virov

Predvideni študijski rezultati

Znanje in razumevanje

Podrobnejši vpogled v interakcije med atmosferskim delom okolja in živimi organizmi (vegetacija, fauna, človek)

Uporaba: Uporaba fizikalnih zakonov in preprostih modelov za razumevanje biometeoroloških procesov

Refleksija: Povezava interakcije med atmosfero, človeškim delovanjem s fizikalnimi zakoni.

Temeljni viri in literatura

  1. Monteith J.L., Unsworth M.H. 2013. Principles of Environmental Physics: Plants, Animals, and the Atmosphere. Fourth Edition, Elsevier Ltd: Oxford, Amsterdam, Waltham. ISBN: 978-0-12-386910-4, 401 str.
  2. Bonan G.B. 2008. Ecological Climatology, Concepts and Applications. Second Edition. Cambridge University Press, Cambridge. ISBN: 978-0-521-87221-8, 550 str.
  3. Lutgens F.K., Tarbuck E.J. 2011. Foundations of Earth Science. Sixth Edition. Pearson Education Inc., New Jersey, ISBN: 978-0-321-71441-1, 506 str.
  4. Oke T.R. Boundary layer climates. 1987. Second Edition. Methuen: London, New York, ISBN: 0-416-04432-8, 435 str.
  5. Revijalni članki s področja in tekoča periodika.

Bodi na tekočem

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko, Tržaška cesta 25, 1000 Ljubljana

E:  dekanat@fe.uni-lj.si T:  01 4768 411