Na Univerzi v Ljubljani podelili nagrade in pohvale dr. Uroša Seljaka

Na Univerzi v Ljubljani so bile danes, v sredo, 4. 10., že drugič podeljene nagrade in pohvale dr. Uroša Seljaka za najboljše znanstvene članke študentk in študentov prve in druge stopnje študija v Sloveniji. Namen nagrad je spodbujanje znanstvenih objav študentk in študentov in še večje vključevanje v raziskovalno delo ter spodbujanje mentoriranja študentk, študentov.

Dr. Uroš Seljak, profesor na Oddelku za fiziko na Univerzi v Kaliforniji, Berkeley, alumen Univerze v Ljubljani (UL) in mentor na Ameriško-slovenski izobraževalni fundaciji – ASEF, je leta 2021 prejel prestižno nagrado Gruberjeve fundacije Univerze Yale za ključen prispevek k raziskavam v kozmologiji. S svojim delom nagrade – 150.000 ameriškimi dolarji – je ustanovil nagradni dobrodelni sklad za študente prve in druge stopnje, s katerim v obliki nagrade dr. Uroša Seljaka v znesku 10.000 ameriških dolarjev vsako leto podpre najboljše znanstvene objave slovenskih študentk in študentov, ne glede na to, na katerem slovenskem visokošolskem zavodu študirajo.

Nagrado dr. Uroša Seljaka so letos prejeli Jakob Božič s Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani za objavljeno znanstveno delo z naslovom Mixed supervision for surface-defect detection: From weakly to fully supervised learning (mentor prof. dr. Danijel Skočaj), Miha Papič s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani za objavljeno znanstveno delo z naslovom Topological liquid crystal superstructures as structured light lasers (mentor doc dr. Matjaž Humar) ter Peter Šujica s Pravne fakultete Univerze v Ljubljani za objavljeno znanstveno delo z naslovom Razumeti nepravo opustitveno kaznivo dejanje – stare kazenskopravne dileme ob novih problemih umetne inteligence (mentor prof. dr. Damjan Korošec).

Pohvalo za znanstveno objavo študentov prve in druge stopnje so prejeli Tina Cimperman s Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani za delo z naslovom Gene Electrotransfer into Mammalian Cells Using Commercial Cell Culture Inserts with Porous Substrate (mentorica doc. dr. Lea Rems), Jan Otoničar z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani za delo z naslovom za delo z naslovom A method for targeting a specified segment of DNA to a bacterial microorganelle (mentor izr. prof. dr. Matej Butala) in Žiga Trojer s Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani za delo z naslovom Trans2k: Unlocking the Power of Deep Models for Transparent Object Tracking (mentor prof. dr. Matej Kristan).

Dr. Seljak se podelitve nagrad ni mogel udeležiti, zato je navzoče pozdravil prek videa. »Sam koncept nagrade izhaja iz ideje, da je treba podpirati raziskovanje že na dodiplomski ravni, saj se tam prvič ustvarjajo zametki raziskovanja, ki se lahko s pomočjo mentorjev zelo poglobijo. Ta koncept je v Ameriki že zelo razvit in zanimalo me je, ali bi bilo potrebno ta način spodbuditi tudi v Sloveniji. Raziskovanje je strast, in prej, kot začneš z njim, prej lahko ugotoviš, da je to zelo zanimivo početje, ki lahko vodi v celo življenje raziskovanja,« je pojasnil.

»Sklad doktorja Uroša Seljaka je zelo pomemben pri krepitvi znanstvenih potencialov mladih v Sloveniji. Mlade moramo spodbujati k raziskovanju in odkrivanju novega znanja že v času študija. S tem jim zgodaj predstavimo čarobni svet znanosti in jih začnemo opogumljati pri reševanju izzivov, pred katerimi stojimo kot posamezniki, kot narodi, in kot globalna skupnost,« je navzoče nagovoril rektor Univerze v Ljubljani, prof. dr. Gregor Majdič, in poudaril, da bi si želel, da bi ta gesta dobrodelnosti dr. Seljaka k podobnim korakom spodbudila tudi druge uspešne alumne Univerze v Ljubljani.

Člani strokovne komisije za nagrado dr. Uroša Seljaka, ki zastopajo različne raziskovalne vede – naravoslovje, tehniko, biotehniko, humano ali veterinarsko medicino, družboslovje in humanistiko – so letos izbirali med 28 prispelimi vlogami, zaradi velikega števila kakovostnih prijav in zanimivih tem pa so odločali v dveh krogih.

»Poudariti moram, da je bila izbira med 28 prispelimi vlogami vse prej kot lahka. Kljub temu sem prepričan, da smo se odločili pravično in korektno, zahvaljujemo pa se prav vsem prijavljenim kandidatom in kandidatkam, da smo dobili vpogled v njihove dosežke, ne glede na to, da tokrat niso bili izbrani,« je na podelitvi pojasnil predsednik strokovne komisije, prof. dr. Simon Horvat. »V svetu, ki se neprestano spreminja, je ena stalnica vedno prisotna – moč znanja. Naj bo ta nagrada simbol te moči in opomnik vsem nam, da skupaj gradimo boljšo prihodnost s pomočjo znanosti. Ambiciozne in predane bodoče znanstvenike z drznimi idejami in etično ter moralno držo v znanosti, kot so tisti, ki so kandidirali za nagrado dr. Uroša Seljaka, bomo v prihodnje potrebovali še več,« je dodal.

Udeležence slovesne podelitve nagrad je prek videa nagovorila tudi dr. Marinka Žitnik, direktorica Inštituta ASEF. »Z nagrado dr. Uroša Seljaka ne le priznavamo izjemne dosežke, ampak tudi ustvarjamo spodbudno okolje, kjer se znanstvene ideje lahko rojevajo, rastejo in cvetijo. Raziskovanje je potovanje, ki je lahko polno ovir, nejasnosti in negotovosti, zato je toliko bolj pomembno, da se mlade raziskovalce v tem svetu podpre in jih spodbudi k iskanju novih rešitev. Poudarjanje pomena vključitve mladih v raziskovalno delo že v študentskih letih ni zgolj dejanje, ampak je dolgoročna naložba. Vrhunska znanost, ki se začne v študentskih letih, postavlja temelje za trajno odličnost.«

Tina Cimperman s Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani je prejela pohvalo za znanstveno objavo študentov prve in druge stopnje študija za delo z naslovom Gene Electrotransfer into Mammalian Cells Using Commercial Cell Culture Inserts with Porous Substrate. Mentorica pohvaljenki je doc. dr. Lea Rems.

Genska elektrotransfekcija je ena izmed glavnih nevirusnih metod za vnos plazmidne DNK v biološke celice. Temelji na pojavu elektroporacije, ki ob izpostavitvi celic pulzirajočemu električnemu polju začasno poveča prepustnost celičnih membran. Z napravami z nanostrukturiranimi elementi dosežemo lokalizacijo električnega polja na majhnih delih celične membrane, kar znatno izboljša učinkovitost genske elektrotransfekcije in preživetje celic, a take naprave žal niso splošno dostopne.

V nagrajenem delu raziskovalka preučuje in oblikuje nov pristop genske elektrotransfekcije, ki temelji na komercialno dostopnih vstavkih za mikrotitrske plošče, predpripravljenih za kulturo celic na nanoporoznih membranah. Z numeričnim modeliranjem elektroporacije na mikroskopski ravni celice in makroskopski ravni izdelane končne naprave je določila parametre električnih pulzov, optimalnih za vnos plazmidne DNK. Izdelano napravo je preizkusila na treh celičnih linijah sesalcev, kjer je učinkovitost primerljiva s klasično gensko elektrotransfekcijo, omogoča pa znatno višje preživetje celic. Dodatna prednost naprave je, da ne zahteva dragih visokonapetostnih elektroporatorjev, saj genska elektrotransfekcija doseže z nizkonapetostnimi pulzi.