Analogna in digitalna elektronika

Obravnava pasivnih komponent: upor, termistor, varistor, kondenzator in dušilka (U/I in ostale statične karakteristike, dinamične in termične omejitve, kriteriji dimenzioniranja/izbire pasivnih komponent); Obravnava in izgradnja nadomestnih modelov komponent; Obravnava polprevodniških materialov (kovalentna vez, dopiranje, difuzija, rekombinacija) in komponent (karakteristike polprevodniške diode, bipolarnega in unipolarnega tranzistorja); Uvod v operacijski ojačevalnik; Lastnosti idealnega operacijskega ojačevalnika (osnovna linearna in nelinearna vezja z operacijskimi ojačevalniki); Obravnava osnovnih logičnih vrat in njihovih omejitev (napetostni nivoji, obremenitev, preklopni časi); Obravnava osnovnih vezij s področja močnostne elektronike (usmerjanje, referenčni generatorji, enostavno procesiranje merilnih veličin) in ocenjevanje njihove funkcionalnosti (občutljivostna analiza). 

Cilj predmeta je študentu posredovati znanje o diskretnih in integriranih, linearnih ter nelinearnih komponentah; Zaokrožitev znanj v smeri povezovanja posameznih komponent v večje sisteme; Poudarek je usmerjen na praktične primere analize in dimenzioniranja osnovnih ter kompleksnejših vezij, ki nastopajo v mehatronskih napravah.

Na predavanjih so podane teoretične osnove obravnavanih poglavij skupaj s prikazom postopka reševanja enostavnejših praktičnih izzivov. Študentom je na voljo študijski material s podrobno vsebino.  Praktično delo poteka v okviru laboratorijskih vaj, katerih se študentje postopoma seznanjajo s komponentami. Seznanijo se tudi z merilnimi instrumenti in z najbolj pogostimi nevarnostmi in napakami pri merjenju.

Laboratorijski modeli omogočajo sočasno delo  dveh ali treh študentov, ki ob koncu semestra poročajo o končnih rezultatih s primerjavo izsledkov iz literature.