Industrijska elektronika
Osnovni podatki
Vrsta predmeta: Obvezni-strokovni
Število kreditnih točk: 6
Semester izvajanja: 1. semester
Koda predmeta: 64229
Predmet se izvaja na: Elektrotehnika 2. stopnja
Opis predmeta
Lastnosti idealnega operacijskega ojačevalnika in odstopanja realnega (vpliv končnega ojačenja, vhodne in izhodne upornosti, mirovnega toka, preostale napetosti, slabljenja sofazne napetosti); Pregled osnovnih linearnih in nelinearih vezij z operacijskim ojačevalnikom (seštevalnik, odštevalnik, integrator, diferenciator, logaritemski in eksponencialni ojačevalnik, množilnik); Nadomestna vezja in matematične predstavitve vezij za enosmerne razmere in majhne izmenične napetostno-tokovne spremembe; Pregled, izpeljava matematičnih modelov, analiza občutljivosti na primeru izbranih vezij merilne in regulacijske tehnike (tokovno / napetostni in napetostni / tokovni pretvornik, mostična vezja z operacijskim ojačevalnikom, instrumentacijski ojačevalnik, merilnik temenske ter efektivne vrednosti, precizijski polvalni in polnovalni usmernik, zaporedno in vzporedno vezje stabilizatorja napetosti, regulatorji (P,I,PID), omejevalniki porasta napetosti, omejevalnik napetosti).
Cilji
Cilj predmeta je študentu posredovati znanje s področja obdelave signalov z operacijskim ojačevalnikom. Predmet vključuje tehnične izzive iz različnih tehniških področij (merilna, procesna in krmilno-regulacijska tehnika). Posreduje teoretične osnove za analizo in oceno odstopanj, ki jih povzročajo lastnosti realnih komponent. Študentu posreduje znanje o omejitvah tovrstnih komponent in vezij, ki so tvorjene z realnimi komponentami.
Metode poučevanja in učenja
Na predavanjih so podane teoretične osnove obravnavanih poglavij skupaj s prikazom postopka reševanja enostavnejših praktičnih izzivov. Študentom je na voljo študijski material s podrobno vsebino. Praktično delo poteka v okviru laboratorijskih vaj, katerih se študentje postopoma seznanjajo s komponentami, z njihovimi realnimi lastnostmi in z njihovo vlogo v različnih osnovnih vezjih. Seznanijo se tudi z merilnimi instrumenti in z najbolj pogostimi nevarnostmi in napakami pri merjenju.
Laboratorijski modeli omogočajo sočasno delo dveh ali treh študentov, ki ob koncu semestra poročajo o končnih rezultatih s primerjavo izsledkov iz literature.