Informacija in kodi
Osnovni podatki
Nosilec: Simon Dobrišek
Vrsta predmeta: Obvezni strokovni
Število kreditnih točk: 6
Semester izvajanja: 1. semester
Koda predmeta: 64207
Predmet se izvaja na: Elektrotehnika 2. stopnja
Opis predmeta
V uvodnem delu se študenti seznanijo z definicijami informacije, kodiranja in komunikacijskega sistema.
Nato se seznanijo z definicijo mere entropije in informacije naključnih spremenljivk, s katerimi se modelira vire in prejemnike informacij. Posebno pozornost je namenjena modeliranju stacionarnih ergodičnih diskretnih virov informacije s spominom in brez spomina. Pri kodiranju vira informacije se spoznajo z različnimi sistemi za gospodarno in tajno kodiranje virov informacije. Posebno pozornost je posvečena kriptografskim sistemom s tajnim in javnim ključem, ki omogočajo digitalno podpisovanje elektronskih sporočil. Pri spoznavanju z zveznimi in diskretnimi komunikacijskimi kanali se študenti seznanijo z definicijo mere njihove kapacitete. Za prenos informacije po kanalih z motnjami se seznanijo še z optimalnimi postopki dekodiranja sporočil z odkrivanjem in popravljanjem napak. V zaključnem delu se seznanijo še z varnim kodiranjem za prenos informacije po kanalih z motnjami.
Cilji
Cilj predmeta je študentu podati znanje o najpomembnejših konceptih in metodah iz teorije informacij, kodiranja virov informacije, kriptografije in kodiranja komunikacijskih kanalov, na katerih temelji načrtovanje in razvoj komunikacijskih vmesnikov, ki so nepogrešljiva sestavina inteligentnih sistemov v avtomatiki. Pridobljeno znanje je podlaga za razumevanje in razvoj tehnologij, ki vključujejo pridobivanje in obdelavo informacije iz okolja.
Metode poučevanja in učenja
Na predavanjih so podane teoretične osnove vseh obravnavanih modelov in metod. Predstavljeni so tudi računski primeri, ki ponazarjajo bistvene značilnosti predstavljenih metod. Študentom je na razpolago učbenik in drugo gradivo v obliki skripte z rešenimi nalogami in drsnice s predavanj. V okviru predavanja študenti dobijo neobvezne domače naloge, ki vključujejo nekaj teoretičnih vprašanj in nekaj računskih nalog, ki študentom omogočajo sprotno preverjanje pridobljenega znanja. Praktično delo poteka v okviru laboratorijskih vaj, kjer študenti rešujejo predvsem zadane programerske naloge. V okviru laboratorijskih vaj študenti izvedejo še izbirne projekte, v okviru katerih udejanjijo izbrane metode s področja teorije informacij in kodiranja. O rezultatih izbirnih projektov poročajo v pisnih poročilih.