Informacijski sistemi

Osnovni pojmi o informacijskih sistemih in njihovi uporabi (informacija, podatek, znanje,  podatkovni vir); Strukturiran zapis podatkov, informacij in znanja (osnovni in kompleksni podatkovni tipi,  meta podatki,  tabelarični zapis podatkov,  povezave (relacije med podatki),  podatkovni model); Shranjevanje podatkov (skladovnice podatkov,  podatkovni strežniki,  skladišča podatkov); Uporaba in vzdrževanje podatkov ter upravljanje z njimi; Poizvedbe (jeziki za poizvedbe, iskanje po tekstu,  iskanje multimedijskih vsebin, ključne besede, rudarjenje podatkov, iskanje po tekstovnih podatkih); Zaščita podatkov; Orodja  za delo s podatki (neposredno povezovanje, vmesniki za povezovanje, oddaljen dostop sistem odjemalec/strežnik); Trinivojska arhitektura (splet, aktivne strežniške aplikacije, spletne storitve).

Cilj predmeta je podati temeljna znanja s področja informacijskih sistemov, ki so potrebna za bodoče inženirje tehnične stroke in spadajo v splošno izobrazbo inženirja v informacijski družbi. Predmet podaja pregled informacijskih sistemov, postopkov njihovega načrtovanja in upravljanja, ter različnih orodij za vzdrževanje podatkov in poizvedbe po podatkih. Snov je  zanimiva za vse študente elektrotehnike, hkrati pa je dobra osnova za spremljanje strokovnih predmetov v višjih letnikih študija informacijsko komunikacijskih tehnologij.

Na predavanjih so predstavljene teoretične osnove obravnavanih poglavij. Ob tem prikažemo tudi rešitve enostavnih praktičnih primerov. Na koncu obravnave vsakega sklopa vsebin spodbudimo študente k dodatnem premisleku in iskanju naprednejših rešitev za zahtevnejše probleme, ki jih nato na predavanjih tudi praktično izvedemo.

Študentom je na voljo študijski material s podrobno vsebino. 

Praktično delo poteka v okviru laboratorijskih vaj. V prvem delu se študentje postopoma seznanjajo z opredeljenim programskim okoljem in problemi dela z bazami podatkov.

Problemi na vajah so vnaprej definirani, med izvajanjem vaj pa do ustreznih rešitev pridemo skupaj. Predstavimo tudi več rešitev za en problem in spodbudimo diskurz oziroma iskanje najustreznejše med pridobljenimi rešitvami.

V drugem delu vaj študente spodbudimo k praktični uporabi pridobljenega znanja za reševanje konkretnega izbranega problema v obliki projektne naloge.  Na projektni nalogi lahko dela študent sam ali v skupini, ki šteje največ tri študente. Izdelava projektne naloge poteka lahko samostojno ali ob sprotnih konzultacijah s pedagogom, ki potem študenta usmerja k čim boljšem končnem rezultatu.

Ob koncu semestra študentje poročajo o končnih rezultatih z morebitno primerjavo izsledkov iz literature.