Inteligentni sistemi v avtomatiki

V uvodnem delu se posveča spoznavanju s temeljnimi zasnovami umetne inteligence in razpoznavanja vzorcev. Pri obravnavi vidnih vzorcev se posveča temeljnim metodam za njihovo zajemanje in analizo, vključno z razčlenjevanjem slik na enovita področja, določanjem značilk njihove oblike in sestave površine, samodejnoter metodam za strojno učenje vidnega razpoznavanja predmetov.

Pri obravnavi slušnih vzorcev se posveča metodam za analizo govornih signalov, s poudarkom na metodah določanja kratko-časovnih dinamičnih govornih značilk ter na metodah samodejnega strojnega učenja in razpoznavanja ločeno izgovorjenih ukazov. Pri tvorjenju umetnega govora se obravnava osnovne metode tvorjenja umetnega govornega signala. 

Na področju govorne komunikacije med človekom in strojem pa se osredotoča na ključne gradnike tovrstnih sistemov, ki se nanašajo na razpoznavalnike in sintetizatorje govora ter na sisteme za upravljanje dialoga, kar omogoča učinkovito interakcijo med človekom in strojem.

Cilj predmeta je študentu podati znanje o osnovnih konceptih in gradnikih  inteligentnih sistemov v avtomatiki. Poseben poudarek je na seznanjanju z osnovami strojnega vida, osnovami samodejnega razpoznavanja in sinteze govora ter s sodobnimi načini komunikacije človek-stroj. Študent se seznani z zasnovami inteligentnih sistemov ter s primeri izvedb takšnih sistemov. Pridobljeno znanje podaja vpogled v možnosti in omejitve pri uporabi sistemov za samodejno razpoznavanje slikovnih in govornih vzorcev za razvoj inteligentnih sistemov v avtomatiki.

Na predavanjih so podane teoretične osnove vseh obravnavanih modelov in metod. Predstavljeni so tudi primeri inteligentnih sistemov v avtomatiki ter računski primeri, ki ponazarjajo bistvene značilnosti predstavljenih metod. Študentom je na razpolago učbenik in drugo gradivo v obliki skripte z rešenimi nalogami in drsnice s predavanj. V okviru predavanja študenti dobijo neobvezne domače naloge, ki vključujejo nekaj teoretičnih vprašanj in nekaj računskih nalog, katerih namen je sprotno preverjanje pridobljenega znanja. Praktično delo poteka v okviru laboratorijskih vaj, kjer študenti rešujejo predvsem zadane programerske naloge.