Računalniški vid

Predmet se začne z uvodom v cilje računalniškega vida, raziskuje sorodna področja, trende razvoja in uporabe. Nato prehaja na nastanek slike, kjer se obravnavajo osnovne lastnosti digitalnih slik, centralno projekcijski model kamere, kalibracija, korekcija distorzije, fotometrija in osvetlitev, ter razlike med človeškim vidom in zaznavanjem barv.

V delu o analizi slik pokrivamo teme filtriranja, operacij s histogrami, detekcije robov in oglišč, uporabe Houghove transformacije, analize povezanih komponent, morfološkega filtriranja, aktivnih modelov krivulj (kač), opisa oblike, slikovnih piramid, geometričnih transformacij, mer podobnosti, registracije slik in metode RANSAC.

Stereo vid zajema osnove stereo percepcije, primerjanje, modeliranje in kalibriranje stereo sistema, epipolarno geometrijo in strukturirano osvetlitev. Analiza gibanja se osredotoča na detekcijo gibanja, čas do dotika, optični tok in vizualno sledenje ponujajoč študentom celovit vpogled v različne aspekte računalniškega vida, od zajema in obdelave slik do interpretacije gibanja in stereo percepcije.

Razumevanje osnovnih načel,  tehnologij in teorije vidnega zaznavanja v inteligentnih sistemih avtomatike in robotike.

Na predavanjih so predstavljene teoretične osnove obravnavanih poglavij skupaj s praktičnimi prikazi v jeziku Matlab ali C.

Praktično delo poteka v okviru laboratorijskih vaj. Te so zasnovane v obliki večih nalog, v katerih se študentje postopoma seznanjajo s posameznimi algoritmi računalniškega vida ter jih implementirajo ter preizkusijo. Skupino na vajah  sestavljata dva ali trije študentje, rezultati pa so v obliki programske kode v jeziku Matlab. Po vsakem delu vaj študentje predstavijo svoje rezultate asistentu.