[IKTinfo] Učenci si želijo več digitalnega izobraževanja, ponekod pa ga ne dobijo – primer Nemčije

Raziskava analitskega podjetja Bitkom med 504 dijaki starosti med 14 in 19 let potrjuje njihovo visoko zanimanje za digitalno izobraževanje. Kljub temu digitalizacija nemških šol ni v najboljšem stanju, ocenjuje Bitkom, saj skoraj 9 od 10 učencev (87%) opisuje pomanjkljiv ali nedostopen Wi-Fi kot največji problem v šoli, medtem ko jih 59% postavlja na prvo mesto problem pomanjkanje predavateljev. Na tretjem mestu na seznamu pomanjkljivosti je slaba tehnična oprema, ki jo 56% učencev navaja kot enega največjih problemov. Zanimanje učencev za digitalno izobraževanje je visoko in njihov odprt odnos je velika priložnost za posodabljanje nemških šol, poudarja Bitkom. Za skoraj polovico učencev so med najbolj perečimi problemi v šoli nezadostna uporaba digitalnih naprav in izobraževalnih medijev (48%), prenatrpanost razredov (46%), učitelji z nezadostnimi sposobnostmi po mnenju učencev (37%), zastarele učne vsebine (26%) in poškodovane šolske zgradbe (20%). Celo tri četrtine učencev navaja, da so z uporabo digitalnih izobraževalnih medijev kot so platforme za učenje bolje motivirani (74%) in več kot polovica, da lahko bolje pišejo (56%), medtem ko jih samo 13 odstotkov ne želi uporabljati izobraževalnih medijev. Splošno gledano, učenci doživljajo učitelje kot zelo odprte do digitalizacije, pri čemer jih 62% poudarja, da ima večina njihovih profesorjev dokaj pozitiven odnos do digitalnih naprav in izobraževalnih medijev, 16% pa, da ima večina celo zelo pozitiven odnos. Nasprotno, komaj 14% učencev je mnenja, da ima večina profesorjev dokaj negativen odnos do digitalnih naprav in izobraževalnih medijev in samo 5% je mnenja, da ima večina zelo negativen odnos. Na koncu, v šolah se od digitalnih naprav največ uporabljajo tablični računalniki (67%) in projektorji (63%), potem notesniki (51%), pametni telefoni (36%) in stacionarni računalniki (32%).

Več informacij

Gospodarstvo, proizvodnja, izobraževanje in druge panoge so zadnja leta zaradi pandemije in ukrepov za njeno omejevanje ter rusko-ukrajinske vojne izpostavljeni večjim pritiskom in spremembam, kar potrjujejo tudi različne raziskave in analize. Podobnim spremembam je izpostavljena tudi panoga informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT), ki pa obenem omogoča spremljanje, ocenjevanje in nadzor sprememb ne le v lastni panogi temveč tudi v vseh drugih, kar je bilo zadnja leta vsem dragocena pomoč.

IKT namreč pomagajo podjetjem in ustanovam v vseh industrijah organizirati delo, prilagajati poslovanje, racionalizirati delovanje, obdelovati podatke, ocenjevati rezultate, napovedovati gibanja in odkrivati nove možnosti. Šolam in univerzam pa omogočajo izvajanje hibridnih oblik poučevanja in smiselne digitalizacije učnih procesov.

Vse to je razlog, da smo se odločili za redno objavljanje povzetkov informacij, ocen, analiz in študij raziskovalnih in analitskih podjetij, ki lahko vsem pomagajo pri lažjem spremljanju, spoznavanju in razumevanju sprememb in trendov ter uspešnejšem prilagajanju na novo obdobje IKT.

Pripravlja: Katedra za informacijske in komunikacijske tehnologije v sodelovanju z Esadom Jakupovićem